Na prvi pogled gre za preproste predmete, ki jih je imela skoraj vsaka hiša. A že kratek pogovor razkrije, da se pri poimenovanju pogosto zaplete. Kar je za enega škaf, je za drugega ajmer, tretji bo rekel hobok, četrti pa vztrajal pri lavorju. Te besede niso le sopomenke, temveč nosijo s seboj razliko v materialu, obliki in tudi v zgodbi, ki prihaja iz vsakdanjega življenja prejšnjih generacij.
Zakaj te izraze še danes mešamo?
Slovenski jezik je bogat z narečji in prevzetimi izrazi. Marsikatera beseda se je uveljavila v določenem okolju, drugje pa ima povsem drug pomen. Pri posodah, ki so bile nepogrešljiv del doma, hleva in dvorišča, se je raba utrdila skozi prakso, ne skozi slovarje. Zato ni nenavadno, da ista beseda v dveh vaseh pomeni dve različni stvari.
Posode so del vsakdanjega dela (in življenja)
Nekoč ni šlo le za gospodinjstvo. Škaf, ajmer ali lavor so bili del pranja perila, skrbi za živali, kuhanja in čiščenja. Njihova oblika je sledila namenu, ime pa se je prijelo skupaj z uporabo. Prav zato so razlike danes zanimive tudi kot kulturni odtis.
Škaf – nizka posoda z zgodovino
Škaf je praviloma manjša, nizka posoda, pogosto izdelana iz lesa. Ima dve ušesi, ki omogočata prenašanje. V preteklosti je bil nepogrešljiv pri pranju perila, kopanju otrok ali shranjevanju vode v hiši. Lesena izvedba ni bila naključje, saj je bila trpežna in dostopna.
Beseda, ki diši po preteklosti
Danes se izraz škaf uporablja redkeje, a še vedno vzbuja občutek domačnosti. V marsikaterem gospodinjstvu se je ohranil kot spomin ali okras, pogosto pa tudi kot izraz v pogovornem jeziku, kadar govorimo o nečem preprostem in domačem.
Ajmer oziroma ajmar – klasično vedro
Ajmer, ponekod tudi ajmar ali empar, je kovinsko vedro. Namenjeno je prenašanju vode in drugih tekočin, pa tudi pranju tal ali avtomobila. Njegova oblika je bolj pokončna, ročaj pa omogoča lažje nošenje večje teže.
Trdnost kot glavna prednost
Kovina je ajmerju dajala dolgo življenjsko dobo. Prav zato se je uveljavil v okoljih, kjer je bilo delo zahtevnejše. Beseda je ostala v rabi tudi po tem, ko so kovino začeli nadomeščati drugi materiali.
Hobok – sodobna različica vedra
Hobok je v osnovi plastična različica ajmerja. Najpogosteje ga ljudje povezujejo z vedrom za barvo, še posebej z znano belo kanto, v kateri je notranja barva. Prav zaradi te povezave se je izraz razširil tudi na druga plastična vedra.
Od gradbišča do doma
Hobok je lahek, cenovno dostopen in večnamenski. Uporablja se za barvo, vodo, vrtna opravila ali shranjevanje. Čeprav gre za razmeroma sodoben izraz, se je hitro zasidral v pogovornem jeziku.
Lavor – umivalna skleda
Lavor je praviloma plastičen umivalnik ali večja skleda. Pogosto je brez ročajev, včasih pa jih ima. Namenjen je umivanju rok, sadja, perila ali manjših opravil v kuhinji in kopalnici. Njegova oblika je bolj odprta in plitva.
Predmet, ki je ostal del doma
Čeprav so danes umivalniki vgrajeni, lavor ni izginil. Še vedno je praktičen in vsestranski. Beseda se uporablja precej enotno po vsej Sloveniji, kar je med temi izrazi prej izjema kot pravilo.
Zakaj je prav, da razliko poznamo?
Razlikovanje med škafom, ajmerjem, hobokom in lavorjem ni vprašanje pravilnosti, temveč razumevanja jezika. Vsaka beseda nosi del okolja, iz katerega prihaja. Prav v teh drobnih razlikah se kaže bogastvo jezika in spomin na vsakdanje življenje, ki ga sodobni izrazi pogosto zgladijo.
Jezik, ki ostaja živ
Ti izrazi niso muzejski eksponati. Še vedno jih uporabljamo, čeprav včasih z rahlo spremenjenim pomenom. Prav zato je zanimivo, da se ob njih znova vprašamo, kaj je kaj. Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč tudi prostor, kjer se srečata preteklost in sedanjost.
