Na vrtu se zdi sprva vse v redu. Zemlja je dobra, vlage je dovolj, druge vrtnine rastejo brez posebnih težav, solata pa namesto lepe rozete ali glave nenadoma začne uhajati navzgor. Listi niso več razporejeni nizko in široko, sredina se dvigne, rastlina dobi podolgovat videz, vrtnar pa se vpraša, kaj je šlo narobe.
Tak prizor je zelo pogost v drugi polovici pomladi in na začetku poletja, še posebej v rastlinjakih, toplih gredah in na sončnih legah. Solata ni zahtevna rastlina, a ima eno jasno slabost: vročine ne prenaša najbolje. Tudi če ima dovolj vode in hranil, se lahko ob previsokih temperaturah, dolgem dnevu ali neprimerni sorti odloči, da ne bo več razvijala listne mase, temveč bo šla v cvet. Vrtnarji temu pogosto rečejo, da gre solata v luft.
Solata z rastjo v višino pogosto napoveduje cvetenje
Rast v višino pri solati ni naključna oblika rasti. Najpogosteje pomeni začetek uhajanja v cvet. Rastlina se iz faze, v kateri dela liste, premakne v fazo razmnoževanja. Sredina se začne dvigovati, steblo se podaljšuje, listi postanejo bolj grobi, okus pa se lahko hitro spremeni. Solata, ki je bila še pred dnevi nežna, lahko postane trša in grenka.
To se zgodi predvsem takrat, ko rastlina zazna, da razmere niso več idealne za mirno rast listov. Visoke temperature, dolgi dnevi, presajanje ob napačnem času, sušni stres ali pretopel rastlinjak jo lahko spodbudijo, da hitreje preide v cvetenje. Pri nekaterih sortah se to zgodi zelo hitro, pri drugih precej pozneje.
Rastlinjak je lahko pretopel, čeprav je zemlja vlažna
Veliko vrtnarjev najprej pomisli na pomanjkanje vode. A pri solati težava pogosto ni suha zemlja, temveč prevroč zrak. V rastlinjaku se temperatura ob sončnem dnevu hitro dvigne precej nad zunanjo. Solata ima lahko pri koreninah dovolj vlage, listi pa so vseeno pod toplotnim pritiskom.
V takih razmerah se rastlina ne obnaša več mirno. Namesto da bi gradila glavo ali širila rozeto, začne pospeševati življenjski cikel. To je razlog, da solata v rastlinjaku spomladi pogosto uspeva lepo, pozneje pa nenadoma uide v višino. Zunaj na gredi bi v istem tednu morda še zdržala, pod folijo ali steklom pa jo toplota prehiti.
Sorta odloča več, kot se zdi ob nakupu sadik
Vse solate niso namenjene istemu delu sezone. Nekatere so zgodnje, primerne za hladnejšo pomlad in krajši dan. Druge so bolj poletne, odpornejše na vročino in počasnejše pri uhajanju v cvet. Te razlike so v praksi zelo pomembne. Če zgodnjo sorto posadimo prepozno ali v rastlinjak, lahko začne rasti navzgor že takrat, ko bi od nje pričakovali lepo glavo.
Pri sadikah je težava še večja, ker vrtnar včasih niti ne ve natančno, katero sorto je kupil. Solata je lahko namenjena rezanju, ne oblikovanju glav. V tem primeru rast v višino ni nujno enaka napaki, ampak del lastnosti rastline. Takšno solato je treba obirati sproti, list za listom, ne pa čakati na veliko, čvrsto glavo.
Rezivka ni glavnata solata
Če je solata namenjena rezanju, ne bo nujno naredila klasične glave. Lahko raste bolj odprto, listi se obirajo postopoma, rastlina pa nekaj časa obnavlja mlade liste. Vrtnar, ki pričakuje glavo, lahko takšno rast napačno razume. Vendar tudi rezivka ob vročini prej ali slej začne uhajati v cvet.
Razlika je v tem, da jo lahko še nekaj časa izkoristimo. Zunanje liste lahko poberemo, dokler so mehki in prijetnega okusa. Sredica, ki se že močno dviga, pa je znak, da se kakovost hitro slabša.
>>> PREBERI ŠE: Ta preprost trik pomaga, da solata ostane sveža več dni
Voda pomaga, a ne ustavi vročine
Dovolj vlage je pri solati zelo pomembno. Plitve korenine pomenijo, da se hitro odzove na suho zemljo. Vendar zalivanje ne more povsem popraviti previsokih temperatur. Če je rastlini prevroče, bo tudi v dobro zaliti zemlji hitela v cvet.
Preveč zalivanja lahko celo poslabša razmere, zlasti v rastlinjaku ali težji zemlji. Korenine potrebujejo zrak, ne samo vodo. Mokra, topla in slabo zračna tla so lahko dodaten stres. Boljša rešitev je enakomerno zalivanje, senčenje v najbolj vročem delu dneva, dobro zračenje rastlinjaka in izbira primerne lege.
Dolg dan pospeši prehod v cvetenje
Solata je občutljiva tudi na dolžino dneva. Pozno spomladi in poleti ima več ur svetlobe, kar pri mnogih sortah spodbuja cvetenje. V kombinaciji z vročino se proces še pospeši. Zato se isto seme marca obnaša drugače kakor junija. Spomladi naredi lepo listno maso, poleti pa začne bežati navzgor.
To ni dokaz, da je zemlja slaba. Pogosto je zemlja povsem primerna, le čas ni več idealen za to sorto.
Kaj narediti, ko solata že beži navzgor?
Če se je sredina že začela močno dvigovati, poti nazaj skoraj ni. Rastlina se običajno ne bo spremenila v lepo glavo. Najbolje je preveriti okus listov. Če so še mehki in niso grenki, jih poberite čim prej. Uporabni so za solato, sendviče ali hitro porabo v kuhinji. Če so listi že trdi in grenki, rastlino odstranite in prostor namenite novi setvi ali sadiki.
Na gredi naj ne ostaja predolgo. Solata, ki gre v cvet, zaseda prostor, senči sosednje rastline in porablja vodo. Če je oslabela, lahko privabi tudi škodljivce. Bolje je narediti rez v pravem trenutku in gredo pripraviti za naslednjo kulturo.
Poleti izberite trpežnejše sorte in bolj zračno lego
Za poletne termine izbiramo sorte, ki bolje prenašajo toploto in počasneje uhajajo v cvet. Med vrtnarji so pogosto omenjene sorte, ki se dobro obnesejo v toplejšem delu leta, na primer Canasta, Bistra, Marija ali Catalogna, odvisno od tipa solate in lokalnih razmer. Pomembno je, da seme ali sadike izbirate po sezoni, ne samo po videzu.
V rastlinjaku je poleti solata pogosto slabša izbira kot zunaj na gredi. Če jo že gojite pod zaščito, naj bo prostor zelo dobro zračen, po potrebi senčen in nikoli zaprt čez vroč dan. Zunanja greda z jutranjim soncem in nekaj popoldanske sence je pogosto boljša kot vroč rastlinjak.
Solata ni odpovedala, samo sezona jo je prehitela
Vrtnarji se ob takem prizoru pogosto po nepotrebnem krivijo. Če druge rastline rastejo dobro, zemlja ni nujno težava. Solata ima svoj ritem in svojo mejo. V hladnejšem delu leta je hvaležna, nežna in hitra. Ob vročini, dolgem dnevu in zaprtih rastlinjakih pa hitro pokaže, da ji razmere ne ustrezajo več.
Najboljši odgovor ni več vode in več gnojila, temveč pravočasna menjava pristopa. Spomladanske sorte naj imajo svoj termin. Poletne naj bodo izbrane premišljeno. Rastlinjak naj bo dobro prezračen ali pa naj solata poleti raje dobi prostor zunaj. Če rastlina že uhaja v cvet, jo je bolje porabiti ali odstraniti, kot čakati na glavo, ki je najbrž ne bo.
Solata, ki raste v višino, vrtnarju pravzaprav nekaj sporoča. Ne govori, da je vrt slab. Govori, da je zanjo prevroče, presvetlo ali da izbrana sorta ni prava za ta del sezone. Kdor to razume, bo naslednjo setev načrtoval precej uspešneje.
