Ste nabrali kostanj? Preden ga pospravite, ga dobro posušite

Sveže nabran kostanj je treba po prihodu iz gozda pregledati, očistiti in po potrebi površinsko osušiti. Če ga mokrega zapremo v vrečko ali pustimo v kupu na sobni temperaturi, se lahko hitro začne kvariti. Vendar pri sušenju ne smemo pretiravati. Kostanj mora biti na zunaj suh, v notranjosti pa mora ohraniti vlago, sicer se izsuši in izgubi kakovost.

Za shranjevanje je najbolj primeren hladilnik. Za razliko od orehov in lešnikov vsebuje svež kostanj veliko vode, zato ga ne moremo več tednov brez težav hraniti v košari na kuhinjskem pultu. Če ga ne bomo porabili v kratkem, je najbolje, da ga čim prej ohladimo ali zamrznemo.

Zakaj ga je treba po nabiranju osušiti?

Kostanj pogosto nabiramo z vlažnih gozdnih tal, zlasti po dežju. Na njegovi lupini lahko ostanejo voda, zemlja, listje in drugi ostanki.

Ko takšne plodove stresemo v vedro ali zapremo v nepredušno vrečko, se vlaga zadrži na njihovi površini. Če so poleg tega še na toplem, nastanejo ugodne razmere za razvoj plesni in drugih povzročiteljev kvarjenja.

Zato je smiselno, da kostanj po prihodu domov stresemo iz vrečke, odstranimo večje nečistoče in ga razporedimo po čisti podlagi.

Če so plodovi mokri, jih razgrnemo v eno plast na kuhinjsko krpo, papir ali mrežast pladenj. Pustimo jih toliko časa, da se površina lupine osuši, po potrebi jih tudi obrnemo. Sušimo jih v zračnem, senčnem prostoru, ne na radiatorju ali neposrednem soncu.

Pri tem je treba razlikovati med površinskim sušenjem in popolnim izsuševanjem. Svežega kostanja, ki ga želimo pozneje skuhati ali speči, ne sušimo več dni na toplem.

Pred shranjevanjem preglejte prav vsakega

Že en pokvarjen plod lahko povzroči težave, če ga pustimo med zdravimi. Zato je pregled posebej smiseln, kadar smo nabrali večjo količino.

Odstranimo kostanje z vidno plesnijo, gnilobo, neprijetnim vonjem ali večjimi poškodbami. Pozorni smo tudi na majhne luknjice v lupini, ki lahko kažejo na prisotnost ličink.

Takšnih plodov ne shranjujemo skupaj z zdravimi.

Nekateri kostanj pred uporabo stresejo v vodo in zavržejo vse plodove, ki priplavajo na površje. Vendar to ni povsem zanesljiv preizkus. Plavajoč kostanj je lahko poškodovan ali izsušen, po drugi strani pa lahko tudi plod, ki potone, vsebuje poškodbe.

Voda zato ne nadomesti pregleda. Če kostanj operemo ali namočimo, ga moramo pred shranjevanjem ponovno površinsko osušiti.

Kako najdlje shranimo svež kostanj?

Za domačo uporabo je najprimernejše hladno shranjevanje pri temperaturi blizu 0 °C. Običajen gospodinjski hladilnik je nekoliko toplejši, vendar je kljub temu veliko primernejši kot kuhinja ali ogrevana shramba.

Kostanj lahko damo v vrečko z nekaj majhnimi luknjicami, ki omogočajo omejeno izmenjavo zraka in hkrati zmanjšujejo izgubo vlage. Primerna je tudi embalaža, namenjena shranjevanju svežih živil.

Popolnoma odprta mrežasta vreča v suhem hladilniku lahko povzroči hitrejše izsuševanje, medtem ko lahko nepredušno zaprta vrečka z mokrimi plodovi prispeva h kondenzaciji in kvarjenju.

Kostanje redno pregledujemo. Če opazimo vlago na notranji strani vrečke, plodove razporedimo, preverimo njihovo stanje in embalažo po potrebi zamenjamo.

Pri domačem shranjevanju je smiselno računati na nekaj tednov, ne pa na več mesecev brez nadzora. Dejanska obstojnost je odvisna od svežine plodov, morebitnih poškodb in temperature hladilnika.

V profesionalnih hladilnicah lahko kostanj ob natančno nadzorovani temperaturi in vlagi zdrži bistveno dlje, vendar takšnih razmer običajen domači hladilnik ne zagotavlja.

Ali lahko kostanj shranimo tudi v zamrzovalniku?

Če smo nabrali več kilogramov kostanja in vemo, da ga ne bomo porabili v naslednjih tednih, je zamrzovanje praktična izbira.

Kostanj lahko zamrznemo surov ali predhodno kuhan in olupljen. Pri surovem kostanju je pomembno, da pred poznejšim pečenjem poskrbimo za ustrezen zarez v lupino, saj lahko nezarezani plodovi med segrevanjem počijo.

Za uporabo v juhah, pirejih, rižotah in sladicah je posebej priročen že kuhan in olupljen kostanj. Ohlajenega razdelimo na manjše porcije in zapremo v posode ali vrečke za zamrzovanje.

Tako lahko jesenski pridelek uporabimo tudi pozimi, ne da bi morali vsakič znova lupiti sveže plodove.

Kdaj kostanj ni več primeren za uživanje?

Pred kuhanjem ali pečenjem je dobro preveriti, ali je kostanj še čvrst in ali ima značilen vonj. Če se pojavijo plesen, sluzasta površina, neprijeten kiselkast ali zatohel vonj oziroma vidno gnitje, plod zavržemo. Plesnivega kostanja ne poskušamo rešiti z odstranjevanjem poškodovanega dela ali pečenjem.

Tudi močno izsušeni in zelo lahki plodovi pogosto niso več kakovostni, čeprav niso nujno plesnivi.

Pri večji količini nabranega kostanja se splača že prvi dan ločiti plodove, ki jih bomo pripravili v naslednjih dneh, od tistih za daljše shranjevanje. Prve spravimo v hladilnik, druge pa čim prej pripravimo za zamrzovanje.

Če se v prihodnjih dneh znova odpravimo nabirat kostanj, je najbolje, da ga iz gozda prinesemo v zračni košari ali mrežasti vreči in ga doma čim prej pregledamo. Tako bomo zmanjšali možnost, da bi se zaradi toplote in površinske vlage začel kvariti še pred prvo peko.