Na današnji dan se mnogi Slovenci zjutraj zbudijo in nadaljujejo dan, ne da bi vedeli, da je to poseben dan v slovenskem koledarju. 8. junij je Dan Primoža Trubarja, praznik, ki se mu ni pridružil prost dan, a ima kljub temu ključen pomen za slovensko identiteto. Gre za dan, posvečen človeku, ki je prvi v zgodovini zapisal besedo Slovenci in ustvaril temelje slovenskega knjižnega jezika.
Zakaj je 8. junij pomemben, čeprav ni dela prost dan
Čeprav gre za državni praznik, številni ob njem skomignejo. Deloma zato, ker ne pomeni prostega dneva, deloma pa tudi zato, ker se o Primožu Trubarju premalo govori, še posebej izven šolskih učilnic. A Trubar ni le zgodovinska figura – je simbol odločnosti, izobrazbe in narodne samozavesti.
Trubar ni samo avtor, temveč začetnik slovenskega jezika
Rojen v Velikih Laščah, zaznamoval zgodovino
Primož Trubar se je rodil leta 1508, domnevno prav 8. junija, v današnji občini Velike Lašče. Tam se še danes poklanjajo njegovemu spominu z občinskim praznikom in kulturnimi dogodki. Trubar pa ni zgolj lokalni junak. Njegova misel je sevala daleč preko meja takratne Kranjske.
Živel je v času, ko so bile verske, kulturne in jezikovne meje še nejasne. Slovenci kot narod še niso obstajali v političnem smislu, obstajali pa so v jeziku – in Trubar je bil tisti, ki jim ga je pomagal dati.
Katekizem in Abecednik: začetek vsega
Leta 1550 je izdal prvi knjigi v slovenščini: Katekizem in Abecednik. Nastali sta v Nemčiji, v kraju Rothenburg ob Tauberi. Knjigi sta bili tiskani v mestu Schwäbisch Hall. To ni bila lahka odločitev – že takrat je pomenilo upor, če si pisal v jeziku preprostega ljudstva. Še posebej, če si želel, da ta jezik postane jezik vere, izobrazbe in samostojnosti.
V Katekizmu se prvič pojavi poimenovanje Slovenci. Trubar je torej prvi, ki nas ni zgolj imenoval, temveč tudi izoblikoval v kolektivno identiteto. Abecednik je bil namenjen izobraževanju – vseboval je osnove branja in pisanja. S tem je postal ne le verski reformator, ampak tudi narodni učitelj.
Zakaj praznik nima statusa prostega dne
Sprejet z zamudo, uveljavljen z zadržki
Trubarjev dan je bil v zakonodaji uradno sprejet šele leta 2010, in to po posredni pobudi pisatelja Borisa Pahorja. Leta so tekla, preden se je politika zedinila, da si Trubar zasluži državni praznik. Pahor je bil dolgo eden najglasnejših zagovornikov tega dne – in ni naključje, da sta bila s Trubarjem na podobni misiji, čeprav v različnih časih: boriti se za jezik in narod.
Kljub uradnemu priznanju pa Dan Primoža Trubarja ni postal dela prost dan. Morda zato, ker ni povezan z dogodkom, ki bi zvenel zmagoslavno. Morda tudi zato, ker je njegova zapuščina manj oprijemljiva kot, denimo, oboroženi upor ali osamosvojitev. A prav v tem tiči moč tega dne – v ideji, ne v orožju.
Kako je Trubarju uspelo obdržati slovenščino pri življenju
Pogum, ki ni poznal cenzure
Trubarjeva dela so bila pogosto na udaru. Nekatera so bila prepovedana, njega pa so celo izgnali zaradi njegove Cerkovne ordninge, v kateri je želel urediti cerkveno življenje Slovencev v skladu s protestantsko etiko. A Trubar ni klonil. Pisanju ni nikoli obrnil hrbta – niti v tujini.
Bil je prepričan, da je slovenski jezik dovolj plemenit za verska, izobraževalna in družbena besedila. Zato se je boril tudi proti slabim prevodom Svetega pisma. Verjel je, da mora biti vsaka beseda razumljiva, vsak stavek jasen in vsak prevod verodostojen.
Izgnanec, ki ni pozabil doma
Po izgonu iz domovine je Trubar nadaljeval delo v Tübingenu, kjer je tudi umrl leta 1586. A tudi v tujini ni pozabil, komu piše. Njegove knjige so bile namenjene Slovencem, ki so takrat živeli razpršeno in brez enotnega občutka pripadnosti. Bil je eden redkih, ki so verjeli, da se narod ne gradi le z mejo, temveč najprej z jezikom.
Trubar danes: praznik brez parade, a z veliko simbolike
Pomen za šolski sistem in jezikovno samozavest
Dan Primoža Trubarja je priložnost za razmislek o jeziku. Kolikokrat se vprašamo, od kod prihajajo besede, ki jih vsak dan govorimo? Trubar je začel proces, ki še danes vpliva na šolske učne načrte, jezikoslovje, medije in literaturo. Zaradi njega imamo knjižni jezik in možnost, da v njem pišemo, beremo in razmišljamo.
Spomin, ki ne potrebuje parade
Za razliko od večine praznikov Trubarjev dan nima spektakla. Ni parad, ni ognjemetov. Morda zato izzveni tiho. A tisto, kar je tiho, ni nujno šibko. Trubarjev prispevek je tih, a trden. In vsako leto znova nas opomni, da je narod brez jezika kot ladja brez sidra.
Boris Pahor in spomin na vrednote
Zasluge Pahorja pri uveljavitvi praznika
Boris Pahor je s svojo življenjsko zgodbo, pisano v slovenščini, pokazal, da ni nikoli prepozno za popravo krivic. Bil je tisti, ki je skozi eseje in javne nastope spodbujal vlado, da uvede Trubarjev dan kot državni praznik.
Pahor, ki je umrl 30. maja 2022, je bil sodobni odmev Trubarjevih idej. Oba sta verjela v moč jezika in v to, da narod brez besede ne more preživeti
