Na svetovni dan varstva okolja, ki ga 5. junija obeležujemo že od leta 1972, velja pogled usmeriti v konkretne podatke. Pogovori o varovanju narave so pogosto zaviti v splošne besede, a prav statistika prikaže, kaj se v resnici dogaja z odpadki, zlasti s plastiko. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se v zadnjih letih plastika manj proizvaja, več reciklira in bolj nadzorovano uvaža in izvaža. A to še zdaleč ne pomeni, da je problem rešen.
Količina odpadne plastike v Sloveniji se zmanjšuje
Upad količine v treh zaporednih letih
Leta 2023 je v Sloveniji nastalo 56.128 ton odpadne plastike. To pomeni 11,0 % manj kot leta 2022, ko je bilo teh odpadkov 63.075 ton, in kar 16,6 % manj kot leta 2020. Gre za pozitiven trend, ki bi lahko nakazoval boljše ravnanje s plastiko, a ni nujno, da gre zgolj za zasluge potrošnikov ali industrije.
Manj embalaže, več odgovornosti?
Znižanje količin je morda posledica tudi večje osveščenosti, zmanjšane porabe embalažnih izdelkov in napredka v zasnovi izdelkov, ki vsebujejo manj plastike. Vseeno pa plastika ostaja med najtrdovratnejšimi okoljskimi problemi, saj ne razpade, temveč se drobi v mikrodelce, ki vstopajo v naravne sisteme.
Slovenija več plastike uvozi kot izvozi
Italija je največja izvoznica plastike v Slovenijo
Slovenija je leta 2023 uvozila kar 88.700 ton odpadne plastike. Iz članic EU je prišlo kar 95,9 % vse uvožene količine. Med temi močno izstopa Italija, od koder je prišlo več kot polovica – natančneje 53,2 %. Sledita Avstrija (14,1 %) in Nemčija (10,1 %).
Kam odpeljemo svojo plastiko
V istem letu je Slovenija izvozila 63.800 ton odpadne plastike. Največ – 54,2 % – je bilo poslano v države zunaj Evropske unije, predvsem v Turčijo (28,3 %) in Malezijo (25,1 %). Med članicami EU sta največ plastike prejeli Avstrija (28,3 %) in Hrvaška (19,7 %).
Neto uvoz kaže na pomanjkanje kapacitet
Dejstvo, da Slovenija uvozi več odpadne plastike, kot je izvozi, odpira vprašanje o lastnih zmogljivostih predelave in razlogih za takšno trgovino z odpadki. Gre za ekonomski model ali za pomanjkanje ustrezne infrastrukture?
Kaj se zgodi z odpadno plastiko v Sloveniji
Predelava je glavni način obdelave
Skupaj je bilo leta 2023 obdelanih 185.500 ton odpadne plastike. Kar 183.200 ton je bilo predelanih – to pomeni bodisi recikliranje, uporaba kot gorivo ali druge predobdelave. S tem smo dosegli izjemno visoko stopnjo predelave, ki predstavlja kar 98,8 % vse obdelane plastike.
Odlaganje ostaja skrajna možnost
Le 2.300 ton plastike je bilo dejansko odstranjenih z odlaganjem ali sežigom z namenom odstranitve. To pomeni 1,3 % vse obdelane plastike. Takšna stopnja je v primerjavi z mnogimi državami izjemno nizka, a hkrati občutljiva – že manjša sprememba v sistemu bi lahko bistveno povečala ta delež.
Predobdelava kot nujna faza v sistemu
Ostali postopki, kot so sortiranje, sušenje in mehansko ločevanje, so nujni za kakovostno recikliranje. Brez teh korakov reciklažne naprave ne morejo učinkovito ločevati plastike po vrsti in kakovosti.
Druga priložnost za plastiko – sekundarne surovine
Sekundarna plastika pridobiva na vrednosti
V letu 2023 je bilo 54.900 ton plastike danih na trg ali v ponovno uporabo kot sekundarna surovina. To je 7,3 % več kot leto prej. Gre za predelano plastiko, ki se vrne v gospodarstvo kot material, primeren za nadaljnjo proizvodnjo.
Domača industrija prevzema večino
Kar 73,9 % vse reciklirane plastike je bilo uporabljene znotraj Slovenije. Preostalih 26,1 % je bilo izvoženih. Ta podatek kaže, da slovensko gospodarstvo vse bolj vključuje trajnostne materiale in zmanjšuje odvisnost od primarnih surovin.
Rast domače ponovne uporabe
Količina sekundarne plastike, uporabljene v Sloveniji, se je povečala za 13,7 %. Ta trend pomeni, da se odpira prostor za razvoj trajnostne industrije, ki zna prepoznati predelane surovine kot enakovredno alternativo.
Odpadne vode in plastika – skrita povezava
Več prečiščene vode kot kadarkoli prej
V letu 2023 je bilo prečiščenih 185,7 milijona m³ odpadnih voda. To je 19,1 % več kot leto prej. Terciarno čiščenje je bilo uporabljeno v kar 90 % primerov, kar pomeni, da se iz vode odstranjujejo tudi dušikove in fosforjeve spojine ter mikroplastika.
Kje konča očiščena in neprečiščena voda
Neprečiščena odpadna voda – 70,7 milijona m³ – je bila v 96,5 % primerih izpuščena v površinske vode, preostanek pa v podzemlje in obalne pasove. Tudi očiščena voda je v podobnem deležu končala v rekah in potokih.
Voda kot nosilec delcev
Plastika pogosto konča v naravi prek kanalizacije. Čeprav terciarni postopki odstranijo velik del mikrodelcev, vsak neprečiščen liter pomeni tveganje za onesnaženje ekosistemov.
Slovenija v plastiki še ni neodvisna
Statistični pregled kaže, da se Slovenija giblje v pravi smeri. Manj plastike nastaja, več se je predela, več jo ostane v domačem gospodarstvu. A sistem ostaja krhek. Še vedno uvažamo več plastike, kot je izvozimo. Še vedno ostaja skoraj 3.000 ton odpadne plastike, ki ne dobi druge priložnosti. In še vedno vsak potrošnik vsak dan prispeva svoj del v ta krog.
Rešitve niso le v sortiranju ali boljših zabojnikih. Ključno je zmanjševanje embalaže pri izvoru in razvoj sistemov za ponovno uporabo. Številke se lahko spremenijo – a le, če se spremeni tudi razumevanje.
