Zimski meseci prinašajo tople odeje, mehke puloverje in občutek, da se dom spremeni v zavetje pred hladom. V tem času se poveča potreba po udobju in prijetnosti, vendar se v ozadju pogosto dogaja nekaj manj prijetnega. Vlaga. Ta tihi spremljevalec kratkih dni in dolge noči hitro najde prostor med predmeti, ki jih redko premaknemo, in med kupi stvari, ki se kopičijo v kotih. Veliko ljudi prezre dejstvo, da ravno nered ustvarja idealne razmere za nastanek vlage in plesni.
Strokovnjaki za čiščenje in organizacijo opozarjajo, da se premalo govori o povezavi med navadami v gospodinjstvu in kakovostjo zraka. Vlaga se v bivalnih prostorih najpogosteje začne kopičiti tam, kjer zrak ne kroži. V domovih, ki so polni predmetov, to pomeni številne skrite površine, kjer se kondenz ujame in ostane neopažen. Ko se to zgodi, se poveča tveganje za nastanek plesni, kar vpliva na zdravje in na trajnost stanovanja.
Raziskave in izkušnje organizatorjev jasno kažejo, da lahko že majhne spremembe v bivalnih navadah prinesejo veliko izboljšanje. Prehoden prostor omogoča gibanje zraka. Razredčeni koti, praznejši pulti in manj napolnjene omare preprečijo nastajanje vlage. Topla sezona zaprtih oken povečuje tveganje, zato je še posebej pomembno, da se domu zagotovi prostor, kjer lahko dihajo stene, tla in preproge.

Kako nered pripomore k nastanku vlage?
Strokovnjaki opozarjajo na nevidne žepke vlage
V domovih, ki so preobremenjeni s predmeti, se za večjim pohištvom in v skladiščnih kotih ustvarijo majhne žepe vlage. V teh žepih se nabira kondenz, ki ga nihče ne opazi. Predmeti, ki so prislonjeni ob hladne zunanje stene, preprečijo izhlapevanje. Zrak ne kroži in nastane idealna površina za razvoj plesni.
Organizatorka Shannon Murphy pojasnjuje, da pride do tega, kadar predmeti zasedajo preveč prostora ali so natlačeni ob stene. Vlažen zrak se ujame med predmeti. To se pogosteje dogaja v starejših domovih ali v prostorih brez dobrega pretoka zraka.
Vlaga, ki ostane skrita pred očmi
Največ težav nastane tam, kjer vlaga ni vidna. Kondenz za kupi oblačil, škatlami, torbami ali knjigami lahko ostaja neopažen več mesecev. V tem času se razvijejo temne lise plesni, ki jih opazimo šele, ko se razširijo. Zato strokovnjaki pravijo, da tudi najboljši razvlaževalniki pomagajo le delno, če so prostori prepolni.
Zakaj se vlaga razširi hitreje v neurejenih domovih?
Pri nereda polnih domovih nastane težava tudi pri čiščenju. Površine, ki so polne predmetov, zadržujejo prah. Prah pa veže vlago. To pomeni, da se zračna vlaga ob stiku s prašnimi delci ne razprši, temveč se ujame med predmeti. S tem se ustvarijo novi pogoji za vlago, ki se prilepi na stene, omare, knjige ali tla.
Štiri stvari, ki jih morate odstraniti, če želite preprečiti vlago
1. Papir, knjige in karton – najpogostejši zadrževalci vlage
Papir zlahka vpija vlago iz zraka. To pomeni, da kupi časopisov, starih dokumentov ali zloženih knjig zadržujejo vlago kot goba. V prostorih, kjer je vlaga že rahlo povišana, se lahko papir začne zvijati ali dobiti rumenkaste madeže. Strokovnjaki svetujejo, da se v domovih odstrani vse papirnate predmete, ki niso v uporabi.
Knjige, ki ležijo na tleh, predstavljajo posebno težavo. Tla so najhladnejši del prostora in omogočajo hitro nastajanje kondenzacije. Če so knjige naslonjene na zunanje stene, je tveganje za vlago še večje.
Rešitev je preprosta. Pomembne dokumente shranimo v plastične škatle, ki preprečijo vpijanje vlage. Vse drugo je smiselno reciklirati ali podariti.
2. Prepolne omare in predali – ujeta vlaga v tekstilu
Tekstil zadržuje vlago. V omarah, ki so prepolne, ni dovolj prostora za kroženje zraka. Majhne količine kondenzacije ostanejo ujete med oblačili. To je še posebej opazno v zimskih mesecih, ko se v domove prinaša vlaga iz zunanjega okolja. Volna, bombaž in drugi naravni materiali vpijejo vlago, ki se nato ne more posušiti.
Strokovnjaki svetujejo, da naj bodo omare le polovico napolnjene. Oblačila naj bodo razporejena tako, da med njimi ostane dovolj prostora za kroženje zraka. V predalih velja enako. Filc, šali, puloverji in brisače so med tistimi materiali, ki zadržijo največ vlage.
Dodatno pomoč ponujajo majhni obešalni razvlaževalci, ki jih preprosto obesimo med oblačila. Ti izdelki pripomorejo k suhosti, vendar niso nadomestilo za urejeno omaro.
3. Najbolj vlažni prostori doma – kopalnice, kuhinje in pralnice
Ti prostori naravno proizvajajo največ vlage. Kopalnica z vsakodnevnim tuširanjem. Kuhinja z lonci pare in kuhalnimi površinami. Pralnica s sušenjem perila. Če so v teh prostorih prisotni predmeti, ki jih ne potrebujemo, ti predmeti postanejo past za vodo.
Kopalniške košare, polne brisač, zavese na tleh, prepereli predali in kozmetika, ki je ne uporabljamo več, ustvarjajo idealne pogoje za skoraj nevidno kondenzacijo. V kuhinji je težava še večja. Kartonske škatle, začimbe, plastične embalaže in drobni predmeti, ki se kopičijo na kuhinjskih pultih, zadržujejo vlago, ki se dviga med kuhanjem.
Strokovnjaki svetujejo, da se te prostore temeljito prezrači in odstrani čim več predmetov, ki niso nujni za vsakodnevno uporabo.
4. Podstrešja, garaže in shrambe – pozabljena mesta z največ vlage
To so prostori, ki jih gospodinjstva najhitreje zanemarijo. V njih vlada stalnejša vlaga, saj gre pogosto za območja brez ogrevanja in z manj zračnega gibanja. Predmeti, shranjeni neposredno na tleh, hitro vpijejo vlago. Ker so ti prostori sicer redko prezračeni, se vlaga hitro razširi.
Na podstrešjih so težava kartonaste škatle, stare revije, tekstil in pohištvo, ki ni dobro zaščiteno. V garažah težave povzročajo športne torbe, škatle s pnevmatikami, stari stroji in vsi predmeti, ki blokirajo dovode zraka.
Strokovnjaki svetujejo uporabo kovinskih ali plastičnih regalov, ki predmete dvignejo od tal in omogočajo kroženje zraka.
Kako urediti dom, da bo manj vlage?
Premikanje pohištva od zidov
Eden izmed najpogostejših vzrokov za vlago je premalo prostora med pohištvom in steno. Zunanji zidovi so hladnejši. Pohištvo, prislonjeno na te stene, prepreči kroženje zraka in povzroči kondenz, ki se ujame za omaro ali posteljo. Rešitev je preprosta. Med pohištvom in steno naj bo majhna razdalja. To omogoča dovolj zraka, da se vlaga ne zadržuje.
Redno čiščenje odstrani prašne delce, ki zadržujejo vlago
Prah ni le nadloga. Je idealna površina za vlago. Prah veže majhne kapljice in jih drži na mestu. Zato strokovnjaki priporočajo dosledno čiščenje površin. Manj predmetov pomeni tudi lažje čiščenje in manjše kopičenje prahu.
Pametne rešitve za shranjevanje
Shranjevanje, pri katerem se predmeti preveč nagnetejo, povzroči zastoj zraka. Rešitev so pregledni plastični zabojniki, vakuumske vreče in odprti regali. Plastični zabojniki preprečijo vpijanje vlage. Vakuumske vreče zmanjšajo količino tekstila. Regali pa ustvarijo boljši pretok zraka. Tudi v omarah je koristno odstraniti preveč oblačil in pustiti prostor za zrak.
Redno zračenje stanovanja
Zračenje je eden izmed najhitrejših načinov za znižanje vlage. Kratek, intenziven prepih je učinkovitejši od rahlega odpiranja oken. Dva kratka intervala dnevno zamenjata star zrak s svežim. To pomaga odstraniti vlago, ki se je nabrala med spanjem, kuhanjem ali tuširanjem.
Pregledi skritih kotičkov
Spravljanje predmetov iz prostorov omogoči tudi pregled kritičnih točk doma. Zidovi za omarami, prostori pod posteljami, koti pri balkonih in področja pod umivalniki so pogosto mesta, kjer vlaga tiho nastaja. Redno preverjanje teh točk pomaga, da se težave odkrijejo pravočasno.
Zakaj je odstranjevanje odvečnih predmetov podcenjeno?
Odstranjevanje odvečnih predmetov pogosto dojemamo kot estetski ali praktični ukrep. V resnici pa je veliko več kot to. Manj predmetov pomeni več zraka. Več zraka pomeni manj vlage. Manj vlage pomeni manj plesni. Tako preprosta je povezava, ki je pogosto spregledana.
V bolj urejenih domovih se zmanjšajo mesta, kjer se vlaga skriva. Prostori postanejo svetlejši, čistejši in bolj prijetni. Tudi razvlaževalniki delujejo bolje v prostorih, kjer ni odvečnih predmetov. Kroženje zraka je enakomerno in vlaga ima manj možnosti, da se ujame.
V zimskih mesecih, ko so okna pogosteje zaprta, je ta razlika ključna. Čim manj nereda je v prostoru, tem manj možnosti ima vlaga, da postane trajna težava.
