Slovenija je majhna, a včasih se zdi, da ima več pokrajin kot večje države celih provinc. Ena najbolj občutljivih delitev se skriva tam, kjer se stikata Dolenjska in Posavje. Še posebej, če komu iz Krškega ali Brežic rečete, da je Dolenjec. To je skoraj žalitev, ki jo domačini vzamejo precej resno.
Posavci so Posavci. In tega ne zamenjujte
Posavci zase radi rečejo, da so posebna zgodba. Imajo svoj naglas, svoj način razmišljanja, svoje reke, vinograde in humor, ki se razlikuje od dolenjskega. In čeprav jih geografi kdaj še vedno umeščajo pod širši pojem Dolenjske, se sami s tem ne strinjajo. Posavje je samosvoje – regija med rekama Savo in Krko, ki se ne pusti uokviriti.
Krško je srce Posavja in gospodarska moč
Krško ni le največje mesto Posavja, temveč tudi eno najpomembnejših energetskih središč države. Jedrska elektrarna, papirnica Vipap, farmacevtska tovarna Krka in nova industrijska cona oblikujejo identiteto kraja, ki je hkrati industrijski, vinogradniški in kulturni.
Krško ima moč, ki jo prebivalci čutijo kot ponos. Prav zaradi tega jih zmoti, če jih kdo poenostavljeno označi za Dolenjce. Po njihovem razumevanju so Dolenjci tisti bolj zahodno od njih, proti Novemu mestu, medtem ko Posavje sega od Radeč do Brežic, vmes pa je ravno pravšnja mera reke Save, gričev in trme.
Sevnica, mesto med hribi in vinogradi
Sevničani so zgodba zase. Mesto, ki je zaslovelo po Melanii Trump, je bilo nekoč le ena od postaj ob Savi, danes pa je sodobno občinsko središče z močno podjetniško in turistično noto. Tu se prepletata tradicija in ambicija.
Sevničani se sicer ne bodo prav glasno jezili, če jih kdo uvrsti med Dolenjce, a vseeno bodo hitro pripomnili, da živijo v Posavju. Njihova bližina Celju jih povezuje tudi s Štajersko, zato v njihovem narečju in značaju čutimo pridih obeh svetov.
Radeče, kjer se srečata Posavje in Štajerska
Radeče so na severnem robu Posavja in so kot most med dvema svetovoma. Po duši so Posavci, a marsikateri Radečan se bo brez zadrege rekel, da je bolj blizu Celjanom kot Novomeščanom. Reka Sava je tu meja in povezava hkrati.
Ljudje iz Radeč znajo biti mirni, a tudi ponosni. Radi povedo, da se pri njih konča Dolenjska in začne nekaj drugega. Nekaj, kar ima več trdnosti, manj mehkih naglasov in več delavnosti, kot jo pripisujejo tipičnim Dolenjcem.
Brežice so obmejno mesto s širšim pogledom
Na drugem koncu Posavja so Brežice. Ležijo tik ob meji s Hrvaško in so že stoletja prostor srečevanja kultur. Mesto ima lastno dinamiko – povezuje termalni turizem, vinogradništvo in glasbo. Domačini se čutijo odprte, a kljub vsemu trdno zasidrane v Posavju.
Če boste Brežičanu rekli, da je Dolenjec, se bo nasmehnil, a v sebi bo pomislil, da ste se zmotili. Brežičani so Brežičani – odprti, svetovljanski, z mešanico domačnosti in regionalnega ponosa.
Kostanjevica na Krki je otok med svetovi
Kostanjevica na Krki je poseben kraj. Leži na otoku sredi reke in ima značaj malega kulturnega središča, ki ga pozna vsak Slovenec. Galerija Božidar Jakac, mirni vrtovi in vinogradi na goricah dajejo občutek spokojnosti.
Kostanjevičani so po eni strani najbližje Dolenjcem, a so zgodovinsko in upravno več desetletij sodili pod občino Krško. Zato sami zase pravijo, da so Posavci – čeprav s pridihom Dolenjske. V vsakem primeru so ponosni, da živijo v kraju, kjer se stikata dva svetova.
Zakaj je ta razlika tako pomembna?
Geografske meje v Sloveniji morda niso velike, a občutki pripadnosti so močni. Posavci imajo občutek, da jih zgodovina in država pogosto spregledata, saj so med regijami, ki jih redko omenimo posebej. A prav zato si prizadevajo ohraniti lastno identiteto.
Posavje ni samo gospodarska regija, ampak tudi prostor vinogradov, savskih ravnic, termalnih vrelcev in močne kulturne tradicije. Ima svojo melodijo govora, svojo hrano, svoje pesmi in svoj ritem življenja. Če bi jih uvrstili pod Dolenjsko, bi izgubili nekaj svoje posebnosti.
Kdo so torej pravi Posavci?
Pravi Posavci so tisti, ki dihajo z reko Savo in ob njej. Njihovo območje sega od Radeč na severu do Brežic na jugu. Vsako mesto ima svojo zgodbo, a skupaj tvorijo celoto, ki ima energijo, značaj in svoj humor.
Posavci so realisti. Radi delajo, radi se pošalijo in ne marajo, če jim kdo razlaga, kdo so. Njihova samostojnost ni stvar trme, ampak ponosa. Ponos, ki izhaja iz dejstva, da so se znali postaviti po robu vsakomur, ki jih je hotel uvrstiti drugam.
Ponos, ki povezuje
Morda se Posavci, Sevničani, Radečani in Brežičani med seboj radi podražijo, a ko pride do razprav o regijah, stojijo skupaj. Vsak, ki je kdaj sedel na savskem bregu in opazoval meglo, ve, da je tu nekaj drugačnega.
Posavje ima dušo. Ni samo prostor med hribi in reko, ampak občutek pripadnosti, ki ga razumejo le tisti, ki tu živijo. In če jih boste poimenovali Posavci, boste zadeli v srce njihovega ponosa. Če pa jim boste rekli Dolenjci, se pripravite na nasmeh, ki ne skriva rahle zamere.
