Vsako jesen se slovenski gozdovi obarvajo z rjavimi odtenki in številni ljudje se odpravijo nabirat kostanje. A medtem ko nekateri z vrečko v roki mislijo na pečene dobrote, se drugi ne zavedajo, da v naravi rastejo dve povsem različni vrsti kostanja. Ena je užitna in diši po jeseni, druga pa le podobno izgleda in je lahko celo nevarna. Govorimo o divjem kostanju, ki se pogosto znajde v rokah tistih, ki ga zamenjajo za pravega.
Na prvi pogled ni razlike. Plodovi so lesketajoči in rjavi, lupina je bodičasta, drevo mogočno. Toda užitni kostanj, tisti, ki ga poznamo z gozdnih jasi in prazničnih stojnic, je nekaj povsem drugega kot divji, ki raste ob cestah, parkih in dvoriščih.
Pravi kostanj spada v rod Castanea sativa, divji pa v rod Aesculus hippocastanum in med njima je podobnost le na videz. V resnici pa ju ločuje najpomembnejše dejstvo – eden je hrana, drugi pa zdravilna, a rahlo strupena rastlina.
Kako ločiti užitni in divji kostanj?
Čeprav ju mnogi zamenjujejo, obstaja več preprostih razlik. Užitni kostanj ima tanjšo lupino z gostimi ostrimi bodicami, plod pa je običajno sploščen in ima značilno svetlo liso na dnu. Drevo ima ozke, podolgovate liste z nazobčanimi robovi in raste v gozdovih ali na pobočjih.
Divji kostanj ima drugačno lupino. Bodičke so redkejše, debelejše in bolj topih konic. Njegovi listi so široki in razprti kot prsti na dlani, zato je že pogled na drevo dovolj, da ga prepoznamo. Raste ob cestah, v parkih in v drevoredih, kjer ga sadijo zaradi sence in okrasne vrednosti.
Najpomembneje pa je, da divjih kostanjev ne smemo jesti, saj vsebujejo saponine in escin, snovi, ki so v večjih količinah strupene za ljudi in živali.
Divjih kostanjev ne pečemo
Mnogi zmotno mislijo, da bo divji kostanj postal užiten, če ga spečejo. To ne drži. Toplota ne uniči strupenih snovi, temveč jih lahko celo okrepi. Če bi ga poskusili, bi bil okus grenak in neprijeten, v večjih količinah pa lahko povzroči slabost, bruhanje ali prebavne težave.
Užitni kostanj je mehkejši, prijetno diši in se ob pečenju odpre. Divji pa ostane trd in grenak. Pečenje torej ne spremeni njegove narave.
Ne pripravljajte iz njega čajev ali napitkov
Divji kostanj ima dolgo zgodovino uporabe v ljudski medicini, a izključno za zunanjo uporabo. Izvlečki se uporabljajo v kremah in gelih za blaženje oteklin, krčnih žil in bolečih sklepov.
Vendar pa se v notranji uporabi skriva nevarnost.Če bi ga kuhali v čaju ali ga jedli, bi telo vsrkalo preveč escina in saponinov, kar lahko povzroči draženje prebavil, slabost, bruhanje, drisko in v hujših primerih celo motnje srčnega ritma.
Zato velja preprosto pravilo – divjega kostanja ne pijemo in ne jemo.
Ne uporabljajte ga brez priprave za pranje ali čiščenje
Zaradi vsebnosti saponinov, naravnih penilnih snovi, ljudje divji kostanj včasih uporabljajo za pranje perila. A tudi tu je potrebna previdnost. Če plodove uporabimo neposredno, lahko dražijo kožo ali povzročijo alergijsko reakcijo.
Za varno uporabo jih je treba zmleti, namočiti v vodi in tekočino precediti, da se odstrani morebitna trda masa. Le tekoči izvleček se lahko uporablja kot naravni detergent. Vse druge oblike so lahko premočne, še posebej za občutljivo kožo ali otroška oblačila.
Ne hranite jih za kasnejšo uporabo
Divji kostanj se hitro posuši, potemni in izgubi svojo strukturo. Če ga hranite v hiši, lahko začne gniti ali plesneti. Poleg tega toksini ne izginejo niti po sušenju. Nekateri ga hranijo za domačo uporabo pri bolečinah v nogah ali žilah, vendar je treba poudariti, da neposreden stik s kožo ni vedno varen, če plod ni pravilno obdelan.
Zato je priporočljivo divje kostanje uporabljati le v obliki preverjenih pripravkov iz lekarne, kjer je količina učinkovin standardizirana in varna.
Ne uporabljajte jih za prehrano živali
Divji kostanji niso nevarni samo za ljudi, temveč tudi za živali. Psi, mačke in celo konji se lahko zastrupijo, če jih zaužijejo. Simptomi se pojavijo hitro – slinjenje, drgetanje, težave z ravnotežjem in bruhanje. Če imate domače ljubljenčke, jih nikar ne puščajte prosto v okolici, kjer so kostanji odpadli, saj lahko že majhen košček povzroči težave.
Ne uporabljajte jih za kozmetiko brez znanja
Na spletu je veliko receptov za domače mazila in pilinge iz divjega kostanja. A čeprav delujejo naravno, niso vedno varni. Vsi deli divjega kostanja vsebujejo učinkovine, ki so lahko dražeče, če niso pravilno obdelane.
Domače priprave lahko povzročijo rdečico, srbečico ali alergijsko reakcijo. Za kozmetično uporabo se zato uporablja le prečiščen izvleček escina, ki ga pridobijo z laboratorijskim postopkom. Če želite pripraviti domače mazilo, to storite po preverjenem receptu in se izogibajte uporabi svežih plodov.
Kako jih lahko uporabite varno?
Čeprav divjih kostanjev ne smemo jesti, so še vedno uporabni. Lahko jih uporabite kot naravno dekoracijo, saj so lepi, sijoči in trpežni. Otroci jih radi nabirajo in uporabljajo pri ustvarjalnih dejavnostih. Prav tako jih lahko pripravite za naravno pranje perila, če upoštevate pravilen postopek.
V ljudski tradiciji so ljudje kostanje polagali v žepe, ker so verjeli, da blažijo revmatične bolečine. Znanstveno to ni dokazano, vendar je ta navada ostala kot zanimiv del jesenske folklore.
Zakaj jih sadimo, če niso užitni?
Divji kostanj ima kljub vsem opozorilom pomembno vlogo v mestih in parkih. Njegova široka krošnja daje senco, cvetovi so bogat vir hrane za čebele, listje pa ustvarja prijetno mikroklimo. Sadimo ga predvsem zaradi lepote in odpornosti, ne zaradi plodov.
V zadnjih letih pa se drevesa divjega kostanja borijo s številnimi težavami. Napadajo jih škodljivci, kot je kostanjev listni zavijač, ki povzroča sušenje listov že sredi poletja. Zaradi tega v številnih mestih razmišljajo o zamenjavi z drugimi vrstami, ki bolje prenašajo vročino in bolezni.
Kaj se zgodi ob zaužitju divjega kostanja?
Zastrupitev z divjim kostanjem je redka, a neprijetna. Po zaužitju se lahko pojavijo slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, omotica in včasih driska. Pri otrocih so simptomi lahko hujši, saj so bolj občutljivi.
Če se to zgodi, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč in ne čakati, da simptomi minejo sami. Čeprav majhna količina običajno ne povzroči hujših zapletov, je odziv telesa odvisen od posameznika in količine zaužitega ploda.
Kaj pa zdravilni učinki divjega kostanja
Divji kostanj kljub nevarnosti ostaja dragocena rastlina v fitoterapiji. Iz njegovih semen se pridobiva escin, učinkovina, ki krepi stene žil in zmanjšuje otekanje. V lekarnah je na voljo v obliki kapsul, mazil in gelov, a vedno v nadzorovanih odmerkih.
Torej, divji kostanj ni za na krožnik, temveč za mazilo. Njegove učinkovine so močne in koristne, a le če se uporabljajo pravilno.
Zakaj previdnost ni pretirana?
Mnogi Slovenci se jeseni radi podajo v gozdove in nabirajo plodove narave. Toda prevečkrat se zgodi, da jih vodi videz. Divji kostanj je zunanji dvojček užitnega, a po vsebini popolno nasprotje. Z njim ne pripravljamo prazničnih jedi, ne pečemo in ne kuhamo. Uporabljamo ga le tam, kjer mu je mesto – v naravni lekarni in jesenski dekoraciji.
Poznavanje razlike ni le stvar znanja, ampak tudi varnosti. Jesenska tradicija pečenih kostanjev naj ostane povezana z vonjem tistih pravih, dišečih in užitnih plodov, ki jih pečemo ob ognju, ne pa z njihovim nevarnim sorodnikom, ki sodi med drevesa v mestnih parkih.
