Jesen v Sloveniji že stoletja zaznamuje čas trgatve. Gre za obdobje, ko se v vinogradih zbirajo družine in prijatelji, da poberejo sad večmesečnega dela. Trgatev ni le kmetijsko opravilo, ampak je prežeta s simboliko, družabnostjo in bogato tradicijo. Vinogradništvo ima v naši deželi dolgo zgodovino, saj so ljudje že v antiki gojili vinsko trto in razvili navade, ki so se ohranile vse do danes.
Ob trgatvi se je vedno pelo in igralo. Delo je bilo težko, a glasba in smeh sta ga naredila lažjega. Nastali so številni običaji in pesmi, ki še danes živijo kot del ljudske dediščine. Trgatev je tako eden redkih dogodkov, ki povezuje kmetijsko delo, kulturo in družinsko druženje v enotno izkušnjo.
Trgatev je praznik narave
Trgatev ni bila nikoli samo pobiranje grozdja. Predstavljala je praznik zaključka leta v vinogradu. Z njo je vinogradnik prejel nagrado za vse delo od pomladi do jeseni. Jesenske meglice, sončni žarki, ki se prebijejo med vrstami trte, in vonj po zrelem grozdju ustvarijo vzdušje, ki ga marsikdo povezuje s toplino doma.
Pomen trgatve v preteklosti
V preteklosti je trgatev združevala celotno skupnost. Delo v vinogradu je zahtevalo številne roke, zato so pomagali sorodniki, sosedje in prijatelji. Po opravljenem delu je sledila pogostitev, kjer ni manjkalo jedi iz krušne peči, mesa iz domače shrambe in seveda mošta. Ob teh trenutkih se je krepila pripadnost skupnosti in medgeneracijska povezanost.
Trgatev in družinski dogodek
Tudi danes je trgatev pogosto družinski praznik. Mlajše generacije spoznavajo delo svojih prednikov, starejši pa z veseljem predajajo izkušnje. Otroci pogosto pomagajo pri lažjih opravilih, kar krepi vez z zemljo in naravo.
Ljudske pesmi in njihova vloga
Petje je bilo ob trgatvi nepogrešljivo. Pesmi so dajale ritem, spodbujale delavce in hkrati širile dobro voljo. Besedila so pogosto govorila o veselju, ljubezni, vinu in življenju na vasi.
Pesmi ob delu
Med trgatvijo so pele predvsem ženske, saj je bilo njihovo petje znak veselja in spodbuda za moške, ki so prenašali koše grozdja. Melodije so bile preproste, da so jih vsi lahko zapeli.
Pesmi ob praznovanju
Po končani trgatvi so se ljudje zbrali v kleteh ali pri hiši in ob zvokih harmonike peli bolj razposajene pesmi. Te so pogosto slavile vino, zdravje in prijateljstvo. Mnogo takih pesmi se je ohranilo in jih danes izvajajo folklorne skupine.
Plesi so tudi del praznovanja
Poleg pesmi so ob trgatvi pomembno vlogo igrali tudi plesi. Vaška dvorišča so oživela z godci, ki so igrali na harmoniko, violino in klarinet. Ljudje so plesali polko, valček in druge ljudske plese, ki so prinašali veselje in občutek skupnosti.
Ples v paru in skupini
Trgatev je bila priložnost, da so se mladi spoznali in se družili. Ples v paru je pogosto pomenil začetek simpatij, medtem ko so skupinski plesi združevali vse prisotne.
Folklorna dediščina
Danes številne folklorne skupine obujajo spomin na te plese. V mnogih krajih ob trgatvi pripravijo prireditve, kjer obiskovalci lahko vidijo, kako so ljudje nekoč plesali in peli.
Navade in simbolika ob grozdju
Ob grozdju so se razvile številne navade, ki so imele simbolni pomen. Grozdje je predstavljalo obilje, rodovitnost in veselje.
Prvi grozd
V nekaterih krajih so prvi grozd obesili v hiši kot znak sreče in blaginje. Veljalo je, da bo družina naslednje leto živela v obilju, če bo grozd ostal cel in suh.
Mošt? Prva nagrada!
Takoj po trgatvi je gospodinja postregla s prvim moštom. Veljalo je, da kdor pije mošt, dobi moč in zdravje. Mošt je bil zato obvezen del vsakega praznovanja.
Hrana ob trgatvi
Na mizo so postavili jedi, ki so krepile delavce po napornem dnevu. To so bili zlasti enolončnice, krompir, pečeno meso in domač kruh. Hrana je imela poleg praktične tudi simbolno vlogo, saj je predstavljala skupno obilje.
Spreminjanje običajev skozi čas
Sodobna tehnologija je spremenila način pridelave grozdja. Stroji in moderne metode so marsikje nadomestili tradicionalno ročno obiranje. Vendar pa se običaji še vedno ohranjajo, saj ljudje v njih vidijo povezavo s preteklostjo.
Prazniki in prireditve
V številnih slovenskih krajih ob trgatvi pripravljajo praznike vina in kulinarike. To je priložnost, da se obiskovalci srečajo z ljudsko glasbo, plesi in kulinaričnimi posebnostmi regije.
Turistični pomen trgatve
Turisti radi sodelujejo pri trgatvah, saj je to doživetje, ki povezuje delo in zabavo. Obiskovalci spoznajo vinogradništvo in se hkrati udeležijo praznovanja z glasbo in plesom.
Pomen ohranjanja običajev
Trgatev ni samo gospodarska dejavnost, ampak kulturna dediščina. Ohranjanje pesmi, plesov in navad pomeni ohranjanje identitete naroda. V času globalizacije so takšni trenutki še posebej dragoceni, saj krepijo zavest o pripadnosti in spoštovanju tradicije. Kulturna društva in vinogradniška združenja skrbijo, da se običaji ohranjajo. Organizirajo prireditve, učijo mlajše generacije pesmi in plese ter ustvarjajo prostor, kjer tradicija živi naprej.
Vez med preteklostjo in prihodnostjo
Vsako leto znova je trgatev opomnik, da je delo na zemlji povezano z veseljem in druženjem. Čeprav so metode pridelave danes sodobnejše, so pesmi, plesi in navade tisti del, ki ostajajo nespremenjeni in nas povezujejo s preteklostjo.
Trgatev je izkušnja za vse generacije
Za starejše je trgatev spomin na mladost, za mlade pa priložnost, da spoznajo tradicijo. Skupno obiranje grozdja združuje ljudi različnih generacij, kar je v sodobnem tempu življenja redkost. Prav to daje trgatvi poseben pomen in jo dela več kot le kmetijsko opravilo.
