Na prvi pogled se zdi tržaški solatnik skromna rastlina, a kdor jo je kdaj resnično gojil, ve, da skriva več presenečenj, kot jih ponuja večina priljubljenih sort solat. Slovenska poimenovanja ga umeščajo na Primorsko, čeprav je njegova zgodovina tesno povezana tudi s tržaškim podeželjem, kjer so gospodinje že dolgo znale ceniti njegovo trdoživost in obstojnost. A kaj, če bi ga začeli obravnavati ne le kot nostalgično kulturno dediščino, temveč kot zmagovalca moderne urbane visoke grede?
Rastlina, ki zmore več kot le klasična solata
Tržaški solatnik (Cichorium intybus L. var. foliosum) je posebna sorta cikorije, ki se od drugih solat razlikuje po več lastnostih: raste počasneje, ima nekoliko bolj grenak okus in veliko bolj čvrsto strukturo. Znan je po tem, da ga lahko obtrgujemo večkrat zapored in da ob pravilnem rezu ponovno požene mlade liste.
To ni le priročno – pomeni tudi manj odpadka in več pridelka skozi celotno sezono. Njegova značilna svetlo zelena barva in rahlo nazobčani listi dajejo občutek divje solate, čeprav gre za udomačeno sorto. Prav zato je že dolgo priljubljen v kulinariki tistih, ki cenijo rustikalne, polne okuse.
Idealna izbira za visoke grede
Marsikdo se sprašuje, ali tržaški solatnik spada v visoko gredo – odgovor je pritrdilen. Pravzaprav je visoka greda skoraj idealna za to vrsto solatnice. Odcedna zemlja, ki jo običajno pripravimo v gredi, je popolna za rast cikorijevih sort. Toplota, ki jo zadržuje dvignjena površina, mu omogoča zgodnejši začetek rasti, kar pomeni, da ga lahko sejemo že v drugi polovici marca ali na začetku aprila.
Mlade rastline se hitro ukoreninijo in že po treh do štirih tednih začnejo razvijati prve užitne liste. Če temperature ostajajo nad ničlo, tržaški solatnik mirno kljubuje spomladanskim nihanjem in redki zmrzali. Tudi kasneje, ko sonce že močneje pripeka, ne oveni tako hitro kot klasična mehkolistna solata.
Kdaj in kako sejati
Najprimernejši čas za setev je april, ko se tla že nekoliko ogrejejo. Sejemo ga lahko neposredno na gredo ali v sadilne platoje in ga kasneje presadimo. Razdalja med rastlinami naj bo vsaj 20 centimetrov, saj solatnik tvori širšo rozeto. Če želimo več pridelka na manjši površini, lahko sejemo v vrsto in kasneje redčimo, pri čemer pojemo tudi odstranjene sadike – te so namreč še posebej nežne.
Priporočljivo je sejanje v zaporedju vsakih deset dni, kar zagotavlja neprekinjen pridelek. Zalivanje naj bo zmerno, saj prekomerna vlaga vodi do gnitja korenin, kar je ena redkih težav, ki pestijo to trdoživo rastlino.
Grenčice, ki zdravijo in poživijo
Okus tržaškega solatnika ni povsem nevtralen. Njegova rahla grenkoba je prav tisto, kar številne ljudi odvrača – ali pa jih navduši. A če se zavedamo, da grenčice spodbujajo prebavo, čistijo jetra in pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja, potem ta značilnost nenadoma postane prednost.
V solatah se tržaški solatnik odlično kombinira z nežnejšimi okusi – z mladim sirom, jajcem, avokadom ali oreščki. Prileže se tudi kot posteljica pod pečenimi piščančjimi fileji ali na sendviču namesto klasične zelene solate.
Primeren tudi za poletje in jesen
Tržaški solatnik ni le zgodnja spomladanska vrtnina. Prav dobro uspeva tudi poleti, če mu zagotovimo rahlo senčenje in redno zalivanje. Jeseni postane še posebej zanimiv, saj hladnejše temperature njegov okus zaokrožijo in ublažijo grenčice. Zato ga pogosto sejemo tudi avgusta ali septembra, za jesensko obiranje.
Presenetljivo je, kako dolgo lahko vztraja na gredi – marsikateri vrtičkar ga nabira še v novembru. Če pade prvi sneg, bo sicer uvenel, a pogosto se zgodi, da spomladi znova požene iz istih korenin. Takrat sicer ni več v optimalni kondiciji, a zeleni listi pridejo prav kot zgodnje vitaminske bombe.
Zakaj ga večina še vedno spregleda?
Čeprav je tržaški solatnik odličen kandidat za vsako gredo, še posebej visoko, ga številni ljubitelji zelenjave ne poznajo ali pa ga zamenjujejo s podobnimi sortami. Na tržnicah ga le redko zasledimo, semena pa včasih iščemo zaman v klasičnih vrtnarskih centrih. K sreči obstaja več slovenskih semenarn in spletnih trgovin, kjer ga je mogoče naročiti.
Razlog za njegovo odsotnost v večjih vrtičkarskih načrtih verjetno tiči v dejstvu, da ne deluje “fancy”. Ni obarvan v vijolično kot radič, nima okroglih glav kot kristalka in ne diši kot bazilika. Je preprost, podeželski in zanesljiv. In morda prav zato popoln.
Vrnitev tradicionalnih sort
Zadnja leta se opaža porast zanimanja za stare, lokalne sorte. Vrtičkarji so naveličani rastlin, ki lepo izgledajo, a nimajo okusa. Tržaški solatnik pa ponuja ravno obratno: diskreten videz in bogato aromo. Tudi z vidika biotske raznovrstnosti je pomembno, da takšne sorte ohranjamo v rabi.
Zelo dobro uspeva tudi v permakulturnih zasaditvah, saj ga ne ogrožajo številni škodljivci, zaradi trših listov pa ga ne obžirajo polži tako zagnano kot nežne solatnice. Poleg tega ga lahko uspešno kombiniramo z drugimi rastlinami – npr. ob robu grede ob paradižniku ali med vrstami fižola.
Domača semena za prihodnja leta
Posebna prednost tTržaškega solatnika je možnost lastnega pridelovanja semen. Če pustimo nekaj rastlin, da zacvetijo, in jih ne režemo, bodo v drugi sezoni oblikovale visoka stebla z modrikastimi cvetovi. Semena, ki jih nato poberemo, so obstojna in uporabna za prihodnja leta.
S tem ne le privarčujemo, temveč tudi ohranjamo sorto, ki je sicer ogrožena z množično pridelavo generičnih, hibridnih vrst.
Odporen in za večkratno obiranje
Tržaški solatnik ni le še ena zelenjava v vrsti. Solata je odporna, z večkratnim obiranjem in okusom, ki predrami brbončice. Morda ni najlepši v gredi, a je eden najbolj zvestih spremljevalcev vrtnarskega leta. Ko se bo naslednjič pojavila dilema, katero zelenjavo sejati spomladi, naj bo tržaški solatnik prvi na seznamu.
Najpogostejša vprašanja
Ali lahko Tržaški solatnik sejemo že aprila?
Da, april je idealen čas za setev, saj se rastlina dobro ukorenini v rahlo ogretih tleh.
Je primeren za gojenje v visoki gredi?
Vsekakor. V visoki gredi se Tržaški solatnik razvije hitreje, saj ima boljše pogoje za rast.
Kako pogosto ga obiramo?
Listi so primerni za obiranje vsakih 10 do 14 dni, odvisno od vremena in rasti.
Ali se ga da gojiti tudi poleti?
Z nekaj senčenja in rednim zalivanjem brez težav preživi poletne mesece.
Kje kupiti semena?
Na voljo so v nekaterih slovenskih semenarnah in spletnih trgovinah s specializirano ponudbo za lokalne sorte.
