Mlada sadika paradižnika hitro naredi veliko zelenja. Iz pazduh listov poženejo zalistniki, spodnji listi se začnejo dotikati zemlje, rastlina pa se razrašča v smeri, ki je vrtičkar ne želi vedno. Škarje so zato koristne, vendar je pri mladih sadikah potrebna mirna roka. Namen obrezovanja ni, da rastlino slečemo, temveč da jo usmerimo.
Paradižnikovi listi niso nepotrebna poraba hrane. Prav listi s fotosintezo ustvarjajo energijo, ki jo rastlina potrebuje za rast, cvetenje in pozneje plodove. Res pa je, da nekateri poganjki in spodnji listi rastlino zgostijo, jemljejo zračnost in jo silijo v preveč bujno zeleno rast. Tu je treba poseči.
Pri mladih sadikah najprej odstranite tisto, kar leži pri tleh
Najbolj smiselno je začeti pri spodnjem delu rastline. Listi, ki se dotikajo zemlje, zastirke ali roba lonca, so pogosto prvi, ki se po zalivanju zmočijo, umažejo ali začnejo rumeneti. Prav tam se najlažje zadržuje vlaga, z njo pa tudi več možnosti za težave.
Takšne liste odstranite čisto ob steblu, z ostrimi in čistimi škarjami. Ne trgajte jih na silo, ker lahko poškodujete steblo. Pri mladi sadiki je vsaka rana večja obremenitev kot pri odrasli rastlini.
Če je list zdrav, zelen in dvignjen od tal, ga ne odstranjujte samo zato, ker “ne bo naredil ploda”. List ne naredi ploda neposredno, vendar pomaga hraniti rastlino, ki bo plodove naredila drugje.
Zalistniki so druga zgodba kot listi
Veliko zmede nastane zato, ker vrtičkarji mešajo liste in zalistnike. List je del rastline, ki hrani paradižnik. Zalistnik pa je nov poganjek, ki raste iz kota med glavnim steblom in listom. Če ga pustimo, se lahko razvije v dodatno steblo.
Pri visokih sortah, ki jih vodimo ob opori, je odstranjevanje zalistnikov zelo koristno. Rastlina ostane bolj pregledna, lažje jo privežemo, zrak bolje kroži, energija pa gre v glavno rast in plodove. Pri grmičastih nizkih sortah pa z odstranjevanjem ne pretiravajte, saj te sorte naravno rodijo na več poganjkih.
Najboljši trenutek za rez
Zalistnike odstranite, ko so še majhni, dolgi le nekaj centimetrov. Takrat jih rastlina skoraj ne pogreša, rana pa je majhna. Večji poganjek pomeni večjo izgubo zelene mase in večji stres.
Najbolje je rezati v suhem vremenu, dopoldne, ko se rastlina hitro posuši. Po dežju ali večernem zalivanju je bolje počakati.
Ne naredite napake z golim steblom
Pri mladih paradižnikih je največja napaka pretirano obrezovanje. Če odstranite preveč listov, rastlina izgubi del svoje “tovarne hrane”. Lahko se ustavi v rasti, slabše prenese vročino in počasneje razvije cvetove.
Dobro pravilo je, da pri mladi sadiki naenkrat odstranite le nekaj spodnjih listov ali zalistnikov. Nato počakajte nekaj dni in opazujte rast. Rastlina mora po rezu še vedno delovati močna, zelena in uravnotežena.
Rez naj vedno podpira oporo in zračnost
Obrezovanje je najbolj koristno skupaj s privezovanjem. Če paradižnik lepo vodite ob palici ali vrvici, lažje vidite, kateri poganjek je odveč in kateri list res moti. Rastlina naj ne leži po loncu ali gredi, temveč naj raste pokončno.
Pri paradižniku v loncu je to še pomembnejše. Prostor je omejen, vlaga se hitreje spreminja, listi se prej dotikajo roba posode. Spodnji del naj bo zračen, zgornji pa naj ostane dovolj zelen.
Manj reza, več razuma
Mlade sadike paradižnika je pametno obrezovati, vendar ne zaradi ideje, da so listi odveč. Odstranite spodnje liste, ki se dotikajo tal, poškodovane dele in zalistnike, če rastlino vodite na eno ali dve stebli. Zdravih listov ne režite brez razloga.
Paradižnik najbolj nagradi tistega vrtičkarja, ki ga usmerja, ne kaznuje. Nekaj pravilnih rezov bo rastlino odprlo, okrepilo in pripravilo na plodove. Preveč škarij pa lahko naredi ravno nasprotno.
