Krompir običajno sadimo spomladi, ko se zemlja dovolj ogreje. Toda nekateri vrtičkarji preizkušajo drugačen način. Semenske gomolje že jeseni položijo na tla in jih prekrijejo z debelo plastjo slame, pod katero naj bi prezimili ter spomladi začeli odganjati.
Takšno sajenje je mogoče preizkusiti tudi novembra, vendar ne zagotavlja uspešnega pridelka. V hladnih in mokrih tleh lahko krompir zgnije, ob močnem mrazu pa pomrzne. Zato gre predvsem za zanimiv vrtnarski poskus, ki je primernejši za odcedne, zaščitene lege.
Krompir položimo na tla in ga prekrijemo s slamo
Postopek je precej drugačen od običajnega spomladanskega sajenja, pri katerem gomolje polagamo v brazde in jih zasujemo z zemljo.
Na fotografijah je prikazana priprava daljše vrste na njivi. Tla so prekrita z rastlinskimi ostanki, med njimi pa so na približno enakomernih razdaljah položeni krompirjevi gomolji.
Čeznje vrtičkar razporedi slamo, ki ustvari zaščitno plast.
Pri takšnem načinu zemljo le malo obdelujemo ali pa je sploh ne prekopavamo. Ideja je, da tla ostanejo pokrita, slama pa pomaga zadrževati vlago, zmanjševati rast plevela in blažiti temperaturna nihanja.
Podoben način pridelave krompirja brez prekopavanja opisujejo tudi tuje vrtnarske organizacije. Krompir lahko posadimo plitvo v tla ali ga položimo tik ob površino in prekrijemo z dovolj debelo plastjo organskega materiala.
Britanska organizacija Garden Organic denimo pri takšni pridelavi opisuje približno 15 centimetrov debelo plast slame.
Toda večina preverjenih priporočil se nanaša na spomladansko sajenje, ne na prezimovanje semenskega krompirja na prostem.

Zakaj bi krompir sploh sadili jeseni?
Glavni namen jesenskega poskusa je, da gomolji ostanejo pod zaščito do pomladi in začnejo rasti, ko se zemlja ogreje.
Vrtičkarji, ki uporabljajo zastirko, se želijo izogniti predvsem prekopavanju in večkratnemu osipavanju krompirja.
Slama postopoma razpada in prispeva organsko snov, hkrati pa zmanjšuje neposredno izpostavljenost tal dežju in soncu.
Tudi spomladansko pobiranje krompirja je lahko preprostejše, saj del gomoljev nastane tik pod zastirko.
Vendar jesensko sajenje prinaša več tveganj kot običajno spomladansko.
Krompirjevi gomolji ne prenašajo zmrzovanja. Če so položeni na površino tal, jih lahko hud mraz poškoduje kljub slamnati odeji.
Težava je tudi dolgotrajna vlaga. Jeseni in pozimi se zemlja počasneje suši, zato lahko semenski gomolji pred začetkom rasti propadejo.
Poleg tega lahko pod slamo zatočišče najdejo miši in voluharji, ki se hranijo tudi s krompirjem.
Je takšno sajenje res biodinamično?
Sajenje krompirja pod slamo je bližje vrtnarjenju brez prekopavanja, ki mu pravimo tudi no-dig.
Tak pristop temelji na čim manjšem poseganju v strukturo tal in uporabi organske zastirke.
Biodinamično kmetovanje pa vključuje še druge prakse, med drugim uporabo posebnih biodinamičnih pripravkov in upoštevanje setvenega koledarja.
Zato zgolj dejstvo, da krompir položimo pod slamo, še ne pomeni, da ga pridelujemo po biodinamični metodi.
Obema pristopoma je lahko skupna skrb za rodovitnost tal, vendar ne gre za isto stvar.

Na kaj paziti, če želite poskusiti?
Za jesenski poskus je najprimernejši manjši del vrta z dobro odcednimi tlemi, kjer pozimi ne zastaja voda.
Uporabite zdrav, certificiran semenski krompir. Gomolje razporedite približno 30 centimetrov narazen, jih položite v plitev stik z zemljo in nato prekrijte s približno 15 do 20 centimetri čiste, rahle slame.
To je poskusna prilagoditev načina pridelave pod zastirko, ne preverjeno zagotovilo za uspešno prezimitev.
Zastirko je treba med zimo spremljati. Če jo veter odnese ali se preveč posede, lahko gomolji ostanejo izpostavljeni mrazu in svetlobi.
Spomladi je pomembno, da so tudi novi gomolji ves čas zaščiteni pred svetlobo. Če pozelenijo, se lahko v njih povečajo količine nezaželenih glikoalkaloidov, zato zelenega krompirja ne uživamo.
Na težjih, zelo mokrih tleh in območjih z dolgotrajnim močnim mrazom je varneje počakati do pomladi.
Za večino slovenskih vrtov ostaja običajno spomladansko sajenje zanesljivejša izbira. Jesensko polaganje pod slamo pa je lahko zanimiv preizkus, če mu namenimo le nekaj gomoljev.
Če imate dovolj prostora, lahko spomladi ob poskusni vrsti posadite še enako sorto na običajen način. Ob pobiranju boste tako lahko primerjali, koliko gomoljev je preživelo, kdaj so rastline odgnale in kakšen pridelek je dal posamezen način sajenja.
