Jesen je čas, ko vrtovi še zadnjič v letu ponujajo obilje sveže zelenjave. A ravno v tem obdobju je vreme nepredvidljivo – sončni dnevi se hitro zamenjajo z dolgotrajnim dežjem. Mnogi vrtičkarji se sprašujejo, katero zelenjavo je treba pobrati pred padavinami, da ne propade, se ne razmehča ali celo zgnije na gredicah.
Izkušnje kmetov in vrtnarjev potrjujejo, da so nekatere vrtnine precej občutljive na preveč vlage. Če jih ne pospravimo pravočasno, izgubijo okus, se hitreje pokvarijo in jih ni mogoče več dolgo shranjevati. Ena takšnih rastlin je kitajsko zelje, ki ga marsikdo še vedno pušča na gredah, dokler se ne pokaže prva zima. Prav ta zelenjava pa je med prvimi, ki ob dolgotrajnem dežju izgubi kakovost.

Zakaj kitajsko zelje ne mara dežja?
Kitajsko zelje je priljubljeno zaradi nežnih listov in hitre rasti, a je tudi zelo občutljivo na preveč vlage. Če ga pustimo na prostem v obdobju močnega deževja, se v notranjosti glavic zadržuje voda, kar povzroči gnitje. Poleg tega se poveča možnost napada plesni in bakterij, ki uničijo celotno glavo.
Tisti, ki želijo zelje shranjevati dlje, ga morajo pobrati še pred prvimi jesenskimi nalivi. Najbolje je, da ga izruvamo z nekaj zemlje, ga posušimo in shranimo v hladnem prostoru. Tako ostane sveže več tednov, nekateri ga celo vakuumirajo ali kisajo, kar mu podaljša uporabnost čez celo zimo.
Korenje je varnejše, a ne povsem
Mnogi vrtnarji mislijo, da je korenje varno pustiti v zemlji tudi v dežju. Res je, da prenese nekaj vlage, a dolgotrajno namakanje povzroči pokanje korenov in izgubo sladkobe. Če korenje pobiramo pred močnim dežjem, ga lahko shranimo v pesek ali ga pustimo v zaboju v kleti, kjer ohrani hrustljavost.
Najboljša praksa je pobiranje korenja na suh dan, ko zemlja ni razmočena, saj tako pridelek dlje ostane zdrav.
Druge vrtnine, ki jih dež hitro uniči
Solata in radič
Solatnice se ob dolgotrajni vlagi začnejo topiti in rumeneti. Listi postanejo mehki in izgubljajo okus. Čeprav prenesejo nekaj padavin, jih pred obilnimi jesenskimi nalivi raje pobiramo sproti.
Zelje in ohrovt
Navadno zelje in ohrovt sta bolj trpežna od kitajskega zelja, vendar dolgotrajni nalivi povzročijo, da začnejo zunanje plasti gniti. Če imate namen zelje skladiščiti ali kisati, ga je pametno pobrati pravočasno.
Fižol in stročnice
Fižol na gredah ob preveč dežja pogosto začne plesneti. Seme v strokih ni več uporabno, zato je priporočljivo, da ga pobiramo še pred deževnim obdobjem in dosušimo v suhem prostoru.
Kako prepoznati pravi trenutek za spravilo?
Najboljši nasvet vrtnarjev je, da na vremensko napoved gledamo nekaj dni vnaprej. Če so napovedane dolgotrajne padavine, je treba najbolj občutljive vrtnine pospraviti še pred dežjem. Bolje je imeti zelenjavo že shranjeno, kot pa tvegati, da jo voda uniči.
Pobiranje naj poteka na suh dan, po možnosti v dopoldanskem času. Rastline naj se na zraku nekoliko osušijo, nato pa jih shranimo na hladen in zračen prostor. Pri korenju, zelju in ohrovtu velja, da dlje zdržijo, če jih ne peremo takoj, temveč pustimo, da se zemlja na korenih naravno posuši.

Zakaj je pravočasno pobiranje pomembno?
Slovenski vrtičkarji se vse bolj zavedajo, da vreme postaja nepredvidljivo. Jesenski nalivi so lahko dolgotrajni, zemlja se hitro razmoči, pridelek pa propade. Če kitajsko zelje, korenje, radič in solato pospravimo pravočasno, prihranimo sebi razočaranje in si zagotovimo zdravo hrano za zimo.
Ob tem velja poudariti, da pravilno spravljena zelenjava pomeni tudi manj odpadkov in boljši izkoristek truda, ki smo ga vložili v vrtnarjenje.
V dežju se hitro spremeni v moker kup za na kompost
Preden se začnejo daljši deževni dnevi, se sprehodite po vrtu in ocenite, katera zelenjava ne bo zdržala prevelike vlage. Kitajsko zelje je na prvem mestu, saj se njegova sočna glava v dežju hitro spremeni v mokro gmoto brez pravega okusa. Tudi korenje, solatnice in fižol so med najbolj ogroženimi.
Če jih pravočasno spravimo, jih lahko uživamo še tedne ali mesece. Vrt je odvisen od našega odziva na vreme, pravočasna odločitev pa je pogosto razlika med obilnim zimskim shranjevanjem in prazno kletjo.