Petkovo jutro, 28. avgusta 2026, bo nad Slovenijo ponudilo enega najzanimivejših astronomskih prizorov letošnjega leta. Luna bo pred sončnim vzhodom zdrsnila globoko v Zemljino senco, zato bomo lahko opazovali zelo izrazit delni Lunin mrk. Za opazovanje ne potrebujete teleskopa niti zaščitnih očal, boste pa potrebovali dober pogled proti zahodnemu oziroma zahodno-jugozahodnemu obzorju.
Najpomembnejši nasvet je nekoliko nenavaden: ne čakajte na trenutek največjega mrka. V Ljubljani bo ta nastopil okoli 6.12, toda Luna bo tedaj le približno stopinjo nad obzorjem in bo že tik pred zahodom. Za večino opazovalcev bo zato precej zanimivejše obdobje med približno 4.30 in 5.45.
Lunin mrk se bo začel že globoko ponoči
Prvi del pojava bo neopazen za marsikoga. Ob približno 3.23 bo Luna začela vstopati v Zemljino polsenco. Takrat se njena svetlost spreminja zelo počasi, zato brez pozornega opazovanja razlike skoraj ne bomo opazili.
Precej zanimiveje bo ob 4.33, ko se začne delna faza mrka. Takrat začne Luna vstopati v temno osrednjo Zemljino senco oziroma umbro in razlika postane očitna tudi s prostim očesom.
Za Ljubljano so ključni časi naslednji:
- 3.23: začetek polsenčnega mrka
- 4.33: začetek delnega Luninega mrka
- 6.12: največja vidna faza iz Ljubljane
- okoli 6.23: zahod Lune
Časi se lahko po Sloveniji zaradi lege opazovalca razlikujejo za nekaj minut. Na jugovzhodu države bo denimo Luna zašla nekoliko prej.
Kaj pomeni podatek 93 odstotkov?
Pri tem mrku se pogosto omenja številka 93 odstotkov, vendar jo je dobro pravilno razumeti. Ne pomeni preprosto, da bo natanko 93 odstotkov površine Lunine ploskve zakrite.
Umbralna magnituda mrka znaša približno 0,932, kar pomeni, da bo ob največji fazi približno 93 odstotkov Luninega premera segalo v temni del Zemljine sence. Zato bo pojav videti zelo blizu popolnemu Luninemu mrku, vendar bo ob robu še vedno ostal osvetljen del Lune.
NASA avgustovski mrk opisuje kot delni Lunin mrk, pri katerem bo Luna zelo globoko v Zemljini senci. Temnejši del lahko dobi tudi rjavkast, bakren ali rdečkast odtenek.
Zakaj bo najboljši pogled že po 4.30?
Na papirju se zdi 6.12 najbolj logičen čas za opazovanje, toda v praksi utegne biti ravno takrat pogled najslabši.
V Ljubljani bo Luna ob začetku delne faze ob 4.33 približno 16 stopinj nad jugozahodnim obzorjem. Ob 6.12 pa bo le še okoli 1,2 stopinje nad zahodno-jugozahodnim obzorjem. Že drevesa, bližnji hrib, stavbe ali jutranja meglica jo lahko takrat popolnoma skrijejo.
Če želite mrk dejansko videti in ne le ujeti zadnjih minut pred zahodom Lune, se splača na opazovalno mesto odpraviti že okoli 4.30 ali 5. ure.
Dobro opazovališče bo zato pomembnejše od drage opreme. Poiščite odprt prostor z neoviranim pogledom proti jugozahodu in zahodu. Primerni so višje ležeči kraji, odprta polja ali druge lokacije brez hribov in visokih stavb neposredno pred vami.
Zaščitnih očal tokrat ne potrebujete
Lunin mrk je povsem drugačen pojav od Sončevega mrka. Luna ne oddaja nevarne svetlobe, zato jo lahko med mrkom varno gledamo s prostim očesom. Posebna zaščitna očala niso potrebna. NASA prav tako navaja, da lahko mrk brez težav opazujemo neposredno, daljnogled ali manjši teleskop pa omogočita lepši pogled na mejo Zemljine sence.
Fotografi bodo imeli nekoliko zahtevnejšo nalogo. Temna Luna bo proti jutru vse nižje, nebo pa vse svetlejše. Zanimivi posnetki bi zato lahko nastali prav pred zoro, ko bo obzorje že dobivalo prve barve dneva.
Eden zadnjih avgustovskih nebesnih prizorov
Avgust 2026 je astronomsko zelo zanimiv mesec. Delni Lunin mrk 28. avgusta prihaja le dobrih dva tedna po popolnem Sončevem mrku 12. avgusta. Oba pojava pripadata istemu obdobju mrkov.
Za slovenske opazovalce bo tokrat največji izziv predvsem ura. Kdor bo pripravljen vstati nekoliko prej, bo lahko pred običajnim začetkom dneva videl, kako Zemljina senca prekrije skoraj ves Lunin premer.
Budilko je zato smiselno nastaviti nekoliko prej kot običajno. Petek se lahko začne z Luno, služba pa pride na vrsto nekaj minut pozneje.
