Na jugovzhodu Slovenije, ob mirnem toku reke Krke, stoji ena najmanjših slovenskih občin, ki v pustnih dneh postane središče svojevrstnega »novega leta«. V Kostanjevici na Krki si domačini v tem obdobju ne rečejo le dober dan. Pozdravijo se z vzklikom “Vesele prazn’ke“, kot bi bil december. A pri njih se koledar za nekaj dni obrne drugače.
Ta posebnost ni naključje, temveč del tradicije, ki jo ohranja Šelmarija, večdnevni pustni festival z dolgo zgodovino in jasno identiteto. Dogodek ni turistična kulisa, temveč izraz lokalne skupnosti, ki v pustnih dneh diha kot eno.
Šelmarija je srce občine
Šelmarija poteka več dni in vključuje več dogodkov, ki povezujejo različne generacije. Vrhunec predstavlja nedeljska pustna povorka, kjer ulice preplavijo maske, satirični liki in glasna spremljava. Povorka je odsev aktualnih razmer, prežet z lokalnim humorjem in samoironijo.
Ponedeljek je rezerviran za občni zbor pustne vlade Prfocenhausa. Tam izberejo novega predsednika, ki simbolno prevzame oblast v naslednjem letu dni. Ta obred ima svojo dramaturgijo in pravila, ki jih domačini spoštujejo z resnostjo, prepleteno z duhovitostjo.
Sreda prinese pokop pusta. Figura, ki pooseblja vse tegobe in napake preteklega leta, doživi sodbo. Zažgejo jo in vržejo v Krko, sledita pa vesela sedmina in druženje. Obred simbolizira očiščenje in nov začetek.
“Vesele prazn’ke”, simbol novega začetka
Pozdrav, ki preseže koledar
Vzklik “Vesele prazn’ke” je eden najbolj prepoznavnih elementov kostanjeviškega pusta. Gre za lokalno različico prazničnega voščila, ki ga sicer povezujemo z decembrom. V tem okolju pa pomeni nekaj drugega. Označuje prelom med starim in novim, med zimo in prihajajočo pomladjo.
Domačini pravijo, da imajo svoje novo leto prav v času pusta. Takrat se izteče simbolno obdobje starih zamer, napak in skrbi. Vzklik ni le šala, temveč izraz pripadnosti in skupne zgodbe.
Skupnost, ki živi za dogodek
Šelmarija ni enodnevna prireditev. Priprave potekajo vse leto. Organizatorji, maske, prostovoljci in lokalna društva vlagajo čas in energijo, da ohranijo običaj živ. To je pomemben element kulturne dediščine občine, ki jo sicer zaznamujejo umetnost, galerije in spokojnost ob reki.
Obiskovalci, ki pridejo iz drugih delov Slovenije, pogosto presenečeno opazijo, kako močno je praznovanje vtkano v vsakdan. Pust v Kostanjevici ni spektakel za zunanje občinstvo, temveč ritual domačinov.
Tradicija, ki kljubuje času
V manjših okoljih se običaji hitro izgubijo, če nimajo podpore skupnosti. V Kostanjevici na Krki je zgodba drugačna. Šelmarija se prenaša iz generacije v generacijo. Mlajši prevzemajo vloge, starejši predajajo znanje in spomine.
Pozdrav »Vesele prazn’ke« tako ni le simpatična posebnost, temveč znak, da tradicija ostaja živa. V njem se skriva občutek domačnosti, ponosa in povezanosti. Ob reki Krki, med starimi hišami in mostovi, se vsako leto znova rodi majhno, a glasno novo leto.
Takšni lokalni običaji dajejo slovenski kulturni krajini barvitost in globino. Šelmarija je dokaz, da se identiteta gradi tudi skozi humor, skupnost in pogum, da za nekaj dni svet obrneš na glavo.
