Letos bomo pirhe barvali in šunko rezali skoraj v kratkih rokavih. Velika noč 2025 namreč pade na nedeljo, 20. aprila, velikonočni ponedeljek pa sledi dan pozneje, 21. aprila. To je izjemno redek pojav – tako pozno velika noč pride samo nekajkrat na stoletje.
Čeprav gre za enega najstarejših in najbolj razširjenih krščanskih praznikov, marsikdo ne ve, zakaj se datum velike noči vsako leto spreminja. Letos pa nas je še posebej presenetil s svojo zamudo. Sonce bo na nebu že skoraj poletno visoko, drevesa bodo polna zelenih listov, mi pa bomo v roke vzeli butare in se zbrali za praznično mizo.
Kdaj je velika noč najpoznejša?
Velika noč je premični praznik, kar pomeni, da nima stalnega datuma. Vedno pade na prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju. To astronomsko pravilo lahko pomeni, da je najzgodnejši možni datum 22. marec, najpoznejši pa 25. april.
Velika noč leta 2025 se temu zgornjemu robu izjemno približa. Na 20. april je nazadnje padla leta 2014, pred tem pa leta 2003. Naslednjič bo to šele leta 2097. Takšni prazniki so redki – tudi zaradi tega veljajo za nekaj posebnega.
Zadnja in edina velika noč v 20. stoletju, ki je padla na 25. april, je bila leta 1943. In kdor jo bo želel doživeti ponovno, bo moral čakati do 2038.
Zakaj se datum velike noči premika?
Velika noč se ne ravna po koledarskem letu, temveč po kombinaciji luninega koledarja in spomladanskega enakonočja, ki pade okoli 21. marca. Ko pride prva polna luna po tem datumu, se čaka na naslednjo nedeljo – in to je velika noč.
Letos bo ta polna luna v sredo, 16. aprila, kar pomeni, da je naslednja nedelja – 20. april – tisti dan, ko bo obeleženo Kristusovo vstajenje. Zato bodo tudi vse povezane praznične tradicije letos premaknjene globoko v pomlad. Velikonočni ponedeljek bo 21. aprila.
Kako je praznik povezan z drugimi dogodki?
Pozna velika noč vpliva tudi na druge praznike in dogodke v koledarskem letu. Pust je bil na vrsti precej pozno, 4. marca 2025, postni čas se je začel šele 5. marca, in tudi binkoštna nedelja, ki pride 50 dni po veliki noči, bo letos padla na 8. junij – skoraj v poletje.
Zato se bo morda komu zazdelo, da se prazniki letos zlivajo z začetkom turistične sezone. Cvetje bo v polnem razcvetu, dnevi bodo dolgi, temperature pa bodo že povsem primerne za prve izlete, kampiranja in vrtne piknike.
Bo to vplivalo na praznovanje?
Zaradi tega zamika se bo praznično vzdušje letos močno prepletalo s pomladanskimi opravili. Tam, kjer se velika noč običajno praznuje ob še zasneženih gorah ali v deževnem začetku pomladi, nas bo letos morda pričakal cvetoč travnik in sončen dan, idealen za praznovanje na prostem.
Tudi gospodarske panoge, ki so povezane z velikonočnim potrošniškim vrvežem – cvetličarne, trgovci z darili, prehranska industrija – bodo morale svoje strategije prilagoditi toplejšim dnem. Vsekakor pa bo pozna velika noč pomenila več časa za priprave, kar mnogim olajša organizacijo in nakupovalne načrte.
Velika noč v Sloveniji: praznik družine in tradicije
Slovenci veliko noč še vedno praznujemo zelo tradicionalno. Ne glede na datum ostajajo na mizi šunka, hren, pirhi in potica, gospodinje pa še vedno izdelujejo butare, ki jih otroci ponosno nosijo k blagoslovu na cvetno nedeljo. Posebej živa je ta tradicija na podeželju in v manjših skupnostih, kjer ima cerkveni praznik tudi močno družbeno noto.
