Avtobusi, ki prevažajo otroke, nikoli niso samo del prometa. So gibljiva čakalnica mladih potnikov, korak v svet šole, izletov, prve samostojnosti. Prav zato so okoli takšnih vozil pravila ostrejša in odgovornost vseh voznikov večja. Mnogi šoferji vsak dan zapeljejo mimo tovrstnih avtobusov, a le del njih pozna natančno določilo, ki v konkretnih okoliščinah prepoveduje manever, ki je lahko za otroka usoden. Vsi štirje smerniki, vključeni na vozilu z oznako za prevoz otrok, niso zgolj opozorilo, da se nekaj dogaja. So jasen signal, da promet ni več običajen in da se pravila za vožnjo mimo takšnega avtobusa popolnoma spremenijo.
Mnogi vozniki vedo, da je treba biti previden, malo kdo pa pozna pravno podlago, ki določa, kdaj mimo avtobusa sploh ne smejo peljati. To ni stvar presoje ali občutka, ampak zakonske dolžnosti, zapisane v 91. členu Zakona o pravilih cestnega prometa. Ta trenutek, ko avtobus odpre vrata in otroci naredijo prve korake na cesti, je odločilen. Otrok lahko stopi na vozišče nepričakovano, brez razumevanja nevarnosti, in takrat šteje vsaka kvalificirana reakcija voznika. V raziskavah, ki spremljajo prometno varnost otrok, se vedno znova pokaže, da so prehodi med vozili, zlasti okoli avtobusov, najbolj tvegani.
Smerniki na avtobusu – signal, ki spreminja pravila
Četudi se komu zdi, da avtobus otroški prevoz ni bistveno drugačen od mestnega avtobusa, zakon razmeji oba položaja veliko strožje. Oznaka za prevoz skupine otrok postavi vozilo v povsem posebno kategorijo. Vključene varnostne utripalke imajo nalogo, da ustavijo rutino drugih udeležencev v prometu. Voznik, ki se približa takšnemu vozilu, je že na daleč opozorjen, da mora spremeniti način vožnje.
Otroci vstopajo ali izstopajo nepredvidljivo in pogosto hitreje, kot voznik sploh zazna gibanje. Prav zato 91. člen zahteva zmanjšanje hitrosti in po potrebi popoln postanek. V praksi to pomeni, da mora voznik presoditi stanje na cesti tako, da tveganja ni. Če ni popolnega nadzora nad dogajanjem, je ustavitev edina pravilna odločitev.
Še pomembneje pa je, da zakon določa trenutek, ko voznik sploh ne sme peljati mimo. Ne le previdno, ne le počasi, ampak nikakor. To je tisti del pravila, ki ga mnogi v vsakdanjem prometu žal spregledajo, kar pa lahko pomeni razliko med varnim prehodom in tragedijo.
Prepoved vožnje mimo avtobusa, ki prevaža otroke
Kaj pravi zakon?
Zakon določa dve različni situaciji:
- avtobus, ki je ustavljen zunaj vozišča
- avtobus, ki je ustavljen na smernem vozišču
Razlika med obema je ključna, saj določa, katera dejanja so voznikom dovoljena in katera ne.
Posebej označen avtobus zunaj vozišča
Če je vozilo za prevoz otrok ustavljeno zunaj vozišča, na primer na odstavnem pasu, dovozni niši ali robu ceste, in ima vključene varnostne utripalke, morajo vozniki voziti mimo z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi ustaviti. Vožnja mimo je dovoljena, a le ob popolni pozornosti.
V takšnih položajih otroci pogosto stopijo na rob ceste ali izza vozila, zato mora biti voznik pripravljen na nenadno reakcijo. Praviloma se hiter prehod mimo takšnega avtobusa konča brez zapletov, a zakon predvideva najhujši možni scenarij in zahteva zmanjšanje hitrosti, čeprav se otrok še ne vidi.
Posebej označen avtobus na smernem vozišču
Tukaj nastopi najbolj strogo pravilo. Če je avtobus, ki prevaža otroke, ustavljen na smernem vozišču, vožnja mimo ZA VOZILA, KI VOZIJO PO ISTEM VOZIŠČU, NI DOVOLJENA.
To je tisto pravilo, ki ga številni vozniki ne poznajo.
V praksi to pomeni:
- če se peljete za avtobusom in ima ta vključene varnostne utripalke ter otroci vstopajo ali izstopajo, ne smete mimo njega ne po levi ne po desni
- dovoljeno je le stati in počakati, da avtobus zaključi postopek
- ni pomembno, če se vam zdi, da nikogar ni
- ni pomembno, če ste prepričani, da bi lahko varno peljali mimo
Zakon je jasen, zato okoliščine in subjektivni občutki nimajo nobene teže.
Vozila iz nasprotne smeri
Vozniki, ki pripeljejo iz nasprotne smeri, imajo nekoliko drugačno obveznost.
Vožnja mimo je dovoljena, a le:
- z zmanjšano hitrostjo
- s posebno previdnostjo
- z možnostjo ustavitve v vsakem trenutku
Tudi v tem primeru je ključna predpostavka, da otroci lahko stopijo na cestišče iz različnih strani. Zaradi njihove nepredvidljivosti voznik ne sme reagirati šele, ko vidi nevarnost, ampak mora biti nanjo pripravljen še preden pride do nje.
Zakaj je prav takšno pravilo nujno?
Nepričakovano vedenje otrok
Otrok ne oceni hitrosti vozil. Ne zna jasno presoditi, kako daleč je avtomobil, ki prihaja nasproti, in kako hitro se približuje. Pogosto naredi korak na cesto, ker je zagledal sošolca, ker mu je padel nahrbtnik ali ker je mislil, da je pot prosta. V prometni statistiki je izstopanje iz avtobusa ena najpogostejših situacij, v katerih pride do poškodb.
Trenutek, ki ga voznik ne more predvideti
Voznik, ki pelje mimo avtobusa, ne vidi vsega. Otroci se lahko pojavijo izza zadnjega dela vozila, izza stebra, izza odprtih vrat. Tudi če je vidno polje dobro, je veliko dejavnikov, ki lahko v trenutku spremenijo situacijo. Prav zato zakon ščiti otroke tako, da v najbolj kritičnih fazah vožnjo mimo povsem prepove.
Številni šoferji še vedno tvegajo
V vsakodnevnem prometu se pogosto dogaja, da nekateri vozniki mimo avtobusa speljejo na hitro, z mislijo, da bodo prehiteli nevarnost. A takšna odločitev ne obide le zakona, temveč tudi zdravo pamet. Kadar so vključeni vsi štirje smerniki, je hitrost dogajanja okoli avtobusa nepredvidljiva. Voznik, ki vztraja pri prehitevanju, tvega življenje nekoga, ki se tega tveganja sploh ne zaveda.
Kako naj ravna voznik, ki se približa avtobusu z otroki?
Preverjanje razmer na cesti
Voznik naj že na daleč opazi varnostne utripalke. Upočasnitev mora slediti takoj, ne šele v zadnjem trenutku. Šofer mora oceniti položaj in se pripraviti na možnost popolne zaustavitve.
Vožnja z največjo pozornostjo
Gledati je treba otroka, avtobus, vozišče, rob ceste in promet v nasprotni smeri. Vsaka sprememba je pomembna. Pozornost mora biti osredotočena le na dogajanje ob avtobusu.
Upoštevanje popolne prepovedi
Če je avtobus ustavljen na smernem vozišču, je vožnja mimo preprosto nedopustna. Tudi če se zdi, da otrok ni nikjer. Tudi če se komu mudi. Zakon je zaradi varnosti napisan brez izjem.
Počakajte, da se vrata zaprejo
Znak, da avtobus končuje vstop ali izstop, je zapiranje vrat in izklop utripalk. Šele takrat lahko voznik nadaljuje vožnjo, ne pa prej. Namen pravila je zaščita trenutka, ko je otrok najšibkejši in se najbolj navezuje na dogajanje okoli sebe.
Prometna kultura se začne pri takšnih pravilih
Učinek tega pravila presega sam trenutek ob avtobusu. Gre za širši pomen spoštovanja najbolj ranljivih udeležencev v prometu. Vsak odgovoren voznik razume, da je otrok na cesti vedno prednost. Ne zaradi zakona, ampak zaradi človeške dolžnosti.
V praksi je upoštevanje pravil preprosto. Voznik upočasni, ustavi, počaka in šele potem nadaljuje pot. Življenje otroka je vredno več kot kakršna koli minutna zamuda. Cesta postane varnejša, ko se vsi spomnijo, da je promet več kot potovanje iz točke A do točke B. Je prostor, kjer se odgovornost prepleta z ustvarjanjem varnega okolja za generacije, ki šele spoznavajo svet.
Otroci se učijo po našem zgledu
Vozniki pogosto pozabijo, da otroci, ki izstopajo iz avtobusa, opazujejo vedenje odraslih. Če vidijo avto, ki kljub prepovedi pelje mimo, si zapomnijo prav to. V prometu ne delujejo samo pravila, temveč tudi zgledi. Voznik, ki ravna pravilno, daje jasen signal, da spoštuje varnost. To ni majhna stvar, saj oblikuje prometno kulturo prihodnosti.
