V zimskih mesecih se domovi spremenijo hitreje kot letni časi. Nekateri prostori kar zasijejo, drugi pa se zdijo nenadoma bolj prazni. Zanimivo je, da to redko povzroči pohištvo, barva sten ali dekor, temveč nekaj veliko manj vidnega: način, kako svetloba oblikuje prostor.
Ni potrebno veliko. Dovolj je, da majhna luč pade na del sobe, ki ga sicer ne opazimo. Da se svetloba odbije od lesenega okvirja, od knjig na polici ali od nežne tkanine na naslonjalu. Ta majhna igrišča svetlobe ustvarijo vtis, da je prostor “živ”, kot da v sebi hrani več topline, kot jo kaže termometer.
Kako svetloba vpliva na občutek prisotnosti
Psihologi razlagajo, da svetloba ni samo funkcionalna. Deluje kot nevtralen signal, ki pove, da je prostor uporabljen, da je del življenja. Ko je neka soba pozimi v temi, se zdi, kot da se od hiše oddalji. Ko pa svetloba ujame samo en predmet, kot je skodelica, okvir slike ali polica, se prostor poveže z domom.
Ni treba prižgati vseh luči, ravno obratno. Ena sama, usmerjena točka lahko naredi prostor bolj topel, bolj “prisoten”.
Zato so nekatere hiše pozimi videti živahnejše: ker svetloba ne sledi funkciji, temveč občutku.
Majhna sprememba, ki ima velik učinek
Če človek v zimskem času prižge svetlobo na mestu, kjer je čez dan ne uporablja, se prostor spremeni. Hodnik, ki je bil le pot med sobami, se umiri. Predsoba dobi toplino. Kotiček ob oknu postane prostor, ne prehod.
In v tem ni nič dekorativnega – gre za občutek topline, ki nastane iz nič.
Pozimi so hiše žive le toliko, kolikor jim to dovoli svetloba.
Ko jo postavimo tja, kjer je nismo navajeni, dobimo občutek doma, ki ga ne ustvarijo predmeti, temveč trenutki.
