Stereotip o “tečnem starcu”«” je globoko zakoreninjen v kulturi. Od literarnih likov do filmskih junakov se starejše pogosto prikazuje kot nestrpne, hitro užaljene in nejevoljne. Toda raziskave kažejo, da večina starejših ljudi ni kronično razdražljiva. Nasprotno, mnogi poročajo o večji čustveni stabilnosti in občutku zadovoljstva kot v mlajših letih.
Prav zato je vztrajna razdražljivost v poznejšem življenjskem obdobju signal, ki ga ni smiselno prezreti. Pogosto gre za opozorilo, da se v ozadju dogaja nekaj drugega – fizičnega, psihološkega ali socialnega.
Razdražljivost ni del normalnega staranja
Psihologi opisujejo tako imenovani učinek pozitivnosti, ki se s staranjem pogosto okrepi. Starejši odrasli se bolj osredotočajo na smiselne in prijetne vidike življenja ter bolje uravnavajo čustva. Ko se pojavi nenadna ali izrazitejša razdražljivost, to običajno ni posledica let, temveč sprememb v telesu ali življenju posameznika.
Depresija, ki se skriva za jezo
Pri starejših depresija pogosto ne izgleda kot klasična žalost. Namesto tega se kaže kot nemir, razdraženost, izguba potrpežljivosti ali celo jeza. Raziskave kažejo, da več kot polovica starejših, ki izpolnjujejo merila za depresijo, poroča o povečani razdražljivosti. Pomembno je, da so lahko simptomi subtilni, zato jih okolica pogosto pripiše značaju ali utrujenosti. Tudi anksioznost in kronični stres lahko povečata občutljivost na vsakodnevne obremenitve.
Kognitivne spremembe in zgodnji znaki demence
Spremembe razpoloženja so lahko eden prvih znakov blage kognitivne motnje ali zgodnje faze demence. Preden postanejo opazne težave s spominom, se lahko pojavijo večja razdražljivost, tesnoba ali čustvena labilnost.
Zakaj pride do teh sprememb?
Zgodnje spremembe v možganih vplivajo na centre za nadzor čustev in impulzov. Oseba se lahko počuti zmedeno ali negotovo, ne da bi znala to ubesediti. Razdražljivost je v takih primerih pogosto odraz notranjega nelagodja.
Če se poleg razdražljivosti pojavijo težave s kratkoročnim spominom, dezorientacija ali nenavadne miselne vsebine, je smiselno opraviti strokovno oceno.
Osamljenost in življenjske spremembe
Izguba partnerja, upokojitev, selitev ali zmanjšanje socialnih stikov lahko vplivajo na razpoloženje. Osamljenost pogosto vodi do večje občutljivosti na drobne frustracije.
Socialna izolacija je povezana z višjimi ravnmi stresa in slabšo čustveno regulacijo. Brez rednih pogovorov in podpore se vsakodnevni izzivi zdijo večji.
Povezava med telesom in razpoloženjem
Razdražljivost je lahko neposredno povezana s telesnim počutjem.
Kronična bolečina
Bolečine v sklepih, hrbtu ali mišicah so pogoste. Dolgotrajno nelagodje vpliva na spanec, energijo in potrpežljivost. Ni presenetljivo, da kronična bolečina pogosto sovpada z depresijo.
Motnje spanja
Slab spanec pomembno vpliva na uravnavanje čustev. Pri starejših so motnje spanja zelo pogoste. Pomanjkanje globokega spanca zmanjša sposobnost obvladovanja stresa in poveča impulzivnost.
Hormonske in presnovne spremembe
Upad dopamina ter hormonske spremembe, kot sta menopavza in andropavza, lahko vplivajo na razpoloženje. Razdražljivost je lahko tudi znak težav s ščitnico, nihanja krvnega sladkorja ali pomanjkanja vitamina B12.
Okužbe in nevrološke bolezni
Okužbe sečil, Parkinsonova bolezen, posledice možganske kapi in druge nevrološke motnje lahko povzročijo vedenjske spremembe. Pri starejših se ti simptomi pogosto kažejo drugače kot pri mlajših.
Vpliv zdravil
Več zdravil hkrati lahko vpliva na razpoloženje. Spremembe v terapiji ali neželeni učinki so pogost, a prezrt razlog za razdražljivost.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Če je razdražljivost nova, izrazita ali se stopnjuje, je priporočljivo začeti pri osebnem zdravniku. Ta lahko izključi telesne vzroke ali napoti k specialistu.
Geriatrični psihiatri imajo dodatno znanje o duševnem zdravju v starosti. Zgodnja obravnava lahko bistveno izboljša kakovost življenja.
Razdražljivost je signal, ne oznaka
Večina starejših si ne želi biti razdražljiva. Ko se vedenje spremeni, je pogosto prisoten razlog. Namesto da spremembe pripišemo starosti ali značaju, je smiselno pogledati širšo sliko. Razumevanje vzrokov omogoča boljšo podporo in preprečuje, da bi spregledali zdravstvene ali čustvene težave. S pravim pristopom se lahko kakovost življenja opazno izboljša.
