Zdaj je zadnji trenutek, da na figovem drevesu naredite ta poseg

Fige so eno najbolj priljubljenih sredozemskih dreves, ki so našla dom tudi v številnih slovenskih vrtovih. Njihovi plodovi so prava poslastica, bogata z vitamini in sladkobnim okusom, ki nas popelje v toplejše kraje. Čeprav se zdi, da figovo drevo ne potrebuje posebne nege, je prav jesen čas, ko lahko z majhnim posegom poskrbimo za bogatejši pridelek v prihodnjem letu. Gre za preprost, a zelo učinkovit ukrep – odstranjevanje vršičkov mladih poganjkov. Če to naredimo pravočasno, si figovo drevo spomladi opomore hitreje, rast novih vej pa je bujnejša in stabilnejša.

Vrh fige
Vrh fige

Zakaj so vršički tako pomembni?

Na prvi pogled se zdi, da so vršički nepomembni deli mladih vejic. V resnici pa gre za rastne točke, kjer se spomladi oblikujejo novi listi in poganjki. Če jih pred zimo odstranimo, figi olajšamo prezimovanje in spodbudimo tvorjenje močnejših vej. To pomeni, da bo spomladi rast enakomernejša, krošnja pa bolj razvejana. S tem si dolgoročno zagotovimo več prostora za plodove in manj težav z lomljenjem vej, kar je pogosto pri figah, ki rastejo hitro in neenakomerno.

Rast figovih dreves v naših krajih

Figovo drevo izvira iz območja Bližnjega vzhoda in Sredozemlja, a se je skozi stoletja prilagodilo tudi na podnebje v Sloveniji. Najbolje uspeva v obmorskih krajih, vedno pogosteje pa ga srečamo tudi v notranjosti države, kjer ga ljudje gojijo na zavetnih legah ob hišah ali v vinogradniških gričih. V naših razmerah je prav ustrezna nega tista, ki pogosto pomeni razliko med skromnim pridelkom in obiljem sočnih fig.

Kako pravilno odstraniti vršičke?

Kako to naredimo? Na mladih letošnjih poganjkih poiščemo mehke, svetlejše konce – to so vršički. S prsti jih nežno odščipnemo, lahko pa si pomagamo tudi z ostrimi škarjami. Pomembno je, da odstranimo le vrhnji del, brez da bi poškodovali lesnate dele poganjka. Tak poseg ne oslabi drevesa, temveč ga pripravi na mirujoče obdobje in mu omogoči boljšo pripravljenost za pomlad.

Koliko vršičkov odstraniti?

Ni treba odstraniti vseh vršičkov na drevesu, dovolj je, da posežemo na najbolj bujnih mladih poganjkih, ki bi sicer pozimi porabili preveč energije. Če je drevo mlado, je priporočljivo odstraniti večino vršičkov, saj se bo s tem oblikovala čvrsta osnova za prihodnja leta. Pri starejših drevesih pa zadošča, da se poseg opravi na delih krošnje, kjer želimo spodbuditi rast novih vej.

Najprimernejši čas za ta ukrep

Jesenski meseci, ko so fige obrodile in se drevo pripravlja na mirovanje, so pravi trenutek za odstranjevanje vršičkov. Prepozna zima ni več primerna, saj takrat figovo drevo že počiva in vsak rez ali ščipanje lahko povzroči nepotrebne poškodbe. Če poseg opravimo zdaj, bomo spomladi opazili, da se figovo drevo prebudi hitreje in s svežo močjo.

Odlomljen vrh fige
Odlomljen vrh fige

Prednosti jesenskega ščipanja vršičkov

Redno odstranjevanje vršičkov prinaša več koristi, kot bi si mislili. To ni le kozmetičen poseg, temveč dejanje, ki vpliva na prihodnji pridelek.

Večja vitalnost in bujnejša rast

Z odstranitvijo rastnih točk razbremenimo drevo. Energija, ki bi jo porabilo za vzdrževanje vršičkov čez zimo, se spomladi preusmeri v hitrejšo rast listov in novih vej. Drevo je vitalnejše, rast pa enakomerna.

Manj lomljenja vej

Fige pogosto presenetijo s težkimi plodovi, ki lomijo tanke veje. Če poskrbimo za pravočasno oblikovanje krošnje, bodo veje debelejše in prožnejše. To pomeni manj zlomljenih vej in manj izgubljenih plodov.

Več prostora za plodove

Enakomerna razvejanost omogoča, da sonce in zrak dosežeta vse dele krošnje. To je ključnega pomena za dozorevanje fig, ki morajo biti dobro osvetljene. Tako se oblikuje več kakovostnih plodov, ki so hkrati bolj okusni.

Domače fige v sadovnjaku
Domače fige v sadovnjaku

Nasveti za nego figovega drevesa pred zimo

Jesensko odstranjevanje vršičkov je le del nege, ki jo figovo drevo potrebuje. Če želimo zdravo rast in dober pridelek, velja upoštevati še nekaj priporočil.

Zaščita pred mrazom

Figa je sicer odporna, vendar lahko močne zimske temperature poškodujejo poganjke. Če živite v hladnejših delih Slovenije, ovijte drevo z zaščitno kopreno ali ga obdajte s slamo. Mlade fige so občutljivejše in potrebujejo več zaščite.

Zalivanje in vlaga

Pred zimo figovo drevo ne potrebuje veliko vode, a jesensko obdobje suše lahko zahteva dodatno zalivanje. Zemlja naj bo vlažna, a nikoli razmočena, saj preveč vlage lahko povzroči gnitje korenin.

Odpadlo listje

Odstranite odpadle liste, ki se naberejo pod drevesom. V njih se lahko zadržujejo škodljivci in bolezni, ki bi spomladi napadle nove poganjke. Čista okolica drevesa je pomembna za njegovo zdravje.

Figovo drevo je simbol obilja in tradicije

Fige imajo v naši kulturi posebno mesto. Pogosto jih povezujemo s toplimi kraji, a vedno bolj postajajo tudi del slovenskih vrtov. Stari ljudje so verjeli, da figa prinaša obilje in blagostanje, zato so jo sadili ob hišah. Danes figovo drevo ni le vir sladkih plodov, temveč tudi okras vrta in simbol naravne povezanosti. Z nekaj znanja lahko poskrbimo, da bo drevo dolgo rodilo in krasilo naše domove.

Kaj prinaša naslednja pomlad?

Če boste figovemu drevesu zdaj namenili nekaj minut, boste spomladi opazili razliko. Mladi poganjki bodo močnejši, krošnja bolj enakomerna, pridelek pa bogatejši. Takšni preprosti posegi so dokaz, da lahko s pravočasno skrbjo vplivamo na zdravje in vitalnost rastlin. Figa nas bo nagradila s plodovi, ki so vredni vsakega truda.

Morda bi vas zanimalo tudi

Vse za moj dan
Pregled zasebnosti

Spletna stran uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo kar najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in omogočajo funkcije, kot so prepoznavanje ob ponovnem obisku naše spletne strani ter pomoč naši ekipi pri razumevanju, kateri deli spletne strani so vam najbolj zanimivi in uporabni.