V zadnjih letih so slovenski pridelovalci lešnikov začeli opažati škodo, ki je do nedavnega skoraj niso povezovali z drobnimi, na videz neškodljivimi žuželkami. Smrdljivci, znanstveno znani kot stenice, so postali ena glavnih nadlog ne le v sadovnjakih in vinogradih, temveč vse pogosteje tudi v nasadih lešnikov. Njihova prisotnost ni več omejena na posamezna drevesa ali robove parcel, temveč ponekod prizadene tudi do 60 ali celo 70 odstotkov pridelka.
Namišljena malenkost, ki postaja resen problem v lešnikovih nasadih
Vpliv teh škodljivcev se ne kaže le v estetski škodi na plodovih, temveč predvsem v zmanjšani kakovosti jedrc. Zaradi vboda in hranjenja z rastlinskimi sokovi lešniki pogosto razvijejo grenak okus, postanejo prazni ali deformirani. Posledično se vrednost pridelka občutno zmanjša, kar za pridelovalce pomeni izgubo, ki se meri v tisočih evrov na hektar.
Kdo so smrdljivci in zakaj so nevarni?
Smrdljivci (Pentatomidae) so skupina žuželk, ki jih prepoznamo po značilnem ploščatem telesu in neprijetnem vonju, ki ga sproščajo ob nevarnosti. Med najpogostejšimi vrstami, ki jih najdemo v slovenskih nasadih, sta navadni smrdljivec (Palomena prasina) in invazivna marmorirana stenica (Halyomorpha halys).
Marmorirana stenica izvira iz Azije, v Evropo pa je prišla pred nekaj desetletji in se hitro razširila po celini. V Sloveniji jo opažamo od leta 2017, od takrat pa se je njeno število povečalo do te mere, da jo danes najdemo v skoraj vseh regijah.
Smrdljivci so polifagni škodljivci, kar pomeni, da se hranijo z različnimi rastlinami – od sadnih dreves do zelenjave in oreščkov. V nasadih lešnikov jih privlačijo mladi plodovi, ki so bogati z rastlinskimi sokovi.
Kako prepoznati poškodbe na lešnikih?
Zunanji znaki in notranje posledice
Poškodbe, ki jih povzročijo smrdljivci, so pogosto težko prepoznavne, dokler ni prepozno. Na zunanji lupini lešnika so vidne drobne pikice ali rjave lise, ki označujejo mesto vboda. Na prvi pogled so lahko skoraj nevidne, toda v notranjosti ploda se že začnejo spremembe.
Jedro, ki se razvija, zaradi poškodbe ne dobi dovolj hranil, zato ostane majhno ali se sploh ne oblikuje. Včasih lešnik vsebuje črno, posušeno tkivo, drugič pa razvije neprijeten, grenak okus, ki ga zaznamo šele po odprtju. Takšen pridelek ni primeren za prodajo, saj izgubi prehransko in tržno vrednost.
Največja nevarnost v občutljivih fazah razvoja
Smrdljivci napadajo lešnike od začetka maja, ko se oblikujejo mladi plodovi, pa vse do samega pobiranja. Najnevarnejši so v poletnih mesecih, med junijem in avgustom, ko je jedro v fazi intenzivne rasti. Če so populacije velike, lahko ena samica s svojim zarodom v sezoni povzroči nepopravljivo škodo na stotinah plodov.
Razmnoževanje in širjenje po nasadih
Smrdljivci so toploljubne žuželke, ki prezimijo v zavetnih prostorih – pod lubjem dreves, v gospodarskih poslopjih ali celo v stanovanjih. Spomladi se pojavijo ob prvem toplem vremenu in začnejo iskati gostiteljske rastline. Samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov, iz katerih se po nekaj dneh izležejo ličinke.
V ugodnih razmerah lahko marmorirana stenica razvije dve generaciji letno. To pomeni, da se njihovo število poleti hitro poveča in da se napadi lešnikov lahko zgodijo večkrat v eni sezoni.
Zaradi njihove mobilnosti in sposobnosti preletavanja večjih razdalj se širijo tudi med nasadi. Če so v bližini sadovnjaki, vinogradi ali polja s koruzo, se populacije pogosto prekrivajo in medsebojno krepijo.
Kako vplivajo na kakovost pridelka?
Pridelovalci iz Goriškega, Haloz in Posavja poročajo, da so v zadnjih sezonah morali del pridelka zavreči. Lešniki, ki na zunaj izgledajo zdravi, se ob luščenju pokažejo kot poškodovani. Številni opažajo, da so napadeni plodovi tudi bolj dovzetni za okužbe s plesnimi, saj vbodna mesta predstavljajo vstopne točke za patogene.
Eden izmed pridelovalcev iz okolice Nove Gorice je dejal, da je lani na hektarju izgubil skoraj dve tretjini pridelka. Po njegovih besedah so bili najbolj prizadeti nasadi, ki so bližje robu gozda, kjer se stenice pogosto skrivajo.
Naravni sovražniki in biološko varstvo
Pajki, ose in ptice kot zavezniki
Čeprav se smrdljivci zdijo skoraj neuničljivi, imajo v naravi kar nekaj naravnih sovražnikov. Pajki, parazitske ose in nekatere ptice se hranijo z njihovimi jajčeci in ličinkami. V zadnjih letih so raziskovalci v Sloveniji začeli opažati tudi pojav parazitske osice Trissolcus japonicus, ki izvira iz istega območja kot marmorirana stenica. Ta vrsta osice velja za enega najbolj učinkovitih naravnih regulatorjev smrdljivcev.
Spodbujanje biotske raznovrstnosti v in okoli nasadov je zato ključno. Žive meje, cvetoči pasovi in neobdelani robovi nudijo zavetje koristnim žuželkam, ki pomagajo vzdrževati naravno ravnovesje.
Omejitve kemičnega zatiranja
Uporaba insekticidov proti smrdljivcem je težavna, saj se žuželke hitro prilagodijo, hkrati pa se skrivajo na mestih, kamor škropivo ne doseže. Poleg tega so v času razvoja plodov uporabe fitofarmacevtskih sredstev strogo omejene, zlasti v ekološki pridelavi. Zato pridelovalci vse bolj iščejo mehanske in biološke metode zaščite.
Preventivni ukrepi in spremljanje populacije
Vabe in feromonske pasti
Feromonske pasti so eno izmed glavnih orodij za spremljanje prisotnosti smrdljivcev v nasadu. S pomočjo teh pasti lahko pridelovalci pravočasno ugotovijo povečanje populacije in ustrezno ukrepajo.
Zanimivo je, da so pasti najuspešnejše, če so postavljene zgodaj spomladi, ko se stenice vračajo iz prezimovališč. Na ta način je mogoče zmanjšati začetno število odraslih osebkov in preprečiti razvoj večjih kolonij.
Čiščenje robov nasadov
Eden izmed najbolj učinkovitih in hkrati preprostih ukrepov je redno odstranjevanje plevela, visokih trav in podrasti ob robu nasadov. Smrdljivci se tam pogosto zadržujejo in razmnožujejo. Čim manj skrivališč imajo, tem manjša je verjetnost, da bodo napadli plodove.
Prilagajanje pridelave in prihodnost boja proti smrdljivcem
Kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da bo boj proti smrdljivcem dolgoročen. Populacije marmorirane stenice se bodo verjetno še naprej povečevale, dokler se v okolju ne vzpostavi naravno ravnovesje z njenimi sovražniki.
Pridelovalci lešnikov bodo morali v prihodnjih letih iskati kombinacijo pristopov – od spremljanja in pasti do biološkega zatiranja in pravilne izbire terminov obiranja. Posebej pomembno bo sodelovanje med pridelovalci na posameznih območjih, saj smrdljivci ne poznajo meja med nasadi.
Pomen lešnikov in potreba po ukrepanju
Lešnik je v Sloveniji vse bolj cenjen sadež, saj povpraševanje po domačem oreščku narašča. V zadnjih letih se število nasadov povečuje, zato ima pojav novih škodljivcev tudi širše gospodarske posledice.
Če se bo napad smrdljivcev nadaljeval v enakem obsegu, bi to lahko vplivalo na cene in ponudbo domačih lešnikov. Slovenija ima zaradi podnebja in kakovosti tal odlične pogoje za pridelavo, vendar bodo ti pogoji brez ustreznega nadzora hitro ogroženi.
Zdrav nasad je rezultat natančnega opazovanja
Lešniki, ki zorijo brez poškodb, so rezultat vztrajnosti, znanja in natančnega spremljanja dogajanja v naravi. Smrdljivci so dokaz, da podnebne spremembe in globalni promet spreminjajo tudi našo pokrajino. Vse več toplih zim in milejših prehodnih obdobij omogoča njihov obstanek in razmnoževanje, zato bo prihodnost uspešne pridelave temeljila na prilagoditvah in inovacijah.
Vsak pridelovalec, ki opazuje svoje drevje od pomladi do jeseni, lahko s pravočasnim ukrepanjem prepreči najhujše. V tem je bistvo sodobnega kmetovanja – poznavanje narave, zaupanje v znanje in pripravljenost na spremembe.
