Staranje je naraven proces, vendar način življenja močno vpliva na to, kako hitro se telo in um spreminjata. Geriatri opozarjajo, da številne vsakodnevne navade neopazno pospešujejo telesni in kognitivni upad. Dobra novica je, da na večino teh dejavnikov lahko vplivamo sami.
Zakaj se staramo hitreje, kot bi bilo treba?
1. Izgovori, zaradi katerih ostajamo doma
Vsakič, ko odpovemo srečanje ali dogodek zaradi neprijetnosti, kot je gneča ali parkiranje, se naš socialni krog zmanjša. Raziskave kažejo, da redno druženje podaljšuje zdrava leta življenja. Socialna izolacija pa je povezana z večjim tveganjem za depresijo in kognitivni upad.
2. Zapiranje v lastno generacijo
Medgeneracijski odnosi spodbujajo mentalno prožnost in občutek smisla. Pogovor z mlajšimi prinaša nove poglede in spodbuja radovednost, kar je ključno za ohranjanje kognitivne vitalnosti.
3. Prekomerno zanašanje na zdravila
Hitre rešitve v obliki tablet so privlačne, vendar lahko dolgotrajna uporaba nekaterih zdravil negativno vpliva na možgane in splošno zdravje. Strokovnjaki priporočajo redne preglede terapije in pogovor z zdravnikom o koristih, tveganjih in alternativah.
4. Obsesivno ukvarjanje z boleznimi
Pretirana osredotočenost na simptome povečuje tesnobo in zmanjšuje kakovost življenja. Ohranitev interesov zunaj lastnega zdravstvenega stanja deluje kot zaščitni dejavnik proti duševnemu upadu.
5. Premalo gibanja
Dolgotrajno sedenje pospešuje izgubo mišične mase in ravnotežja. Redno vstajanje, hoja po stopnicah in zmerna vadba, ki rahlo pospeši dihanje, pomagajo ohranjati mišice, srce in možgane v dobri formi.
6. Izogibanje tehnologiji
Digitalna pismenost danes pomeni socialno povezanost. Uporaba videoklicev, sporočil in spleta omogoča stik z družino ter hkrati spodbuja učenje novih veščin, kar koristi možganom.
7. Ignoriranje težav s sluhom
Slabši sluh je povezan s hitrejšim kognitivnim upadom. Uporaba slušnega aparata lahko zmanjša napor možganov pri razumevanju govora in izboljša kakovost vsakdanjih interakcij.
8. Prehitro sprejemanje krhkosti
Izguba mišične mase je del staranja, vendar jo je mogoče upočasniti ali celo delno obrniti. Vadba za moč, ravnotežje in zadosten vnos beljakovin dokazano izboljšujejo telesno zmogljivost tudi v poznejših letih.
9. Selitev brez premisleka o aktivnosti
Življenje v enonadstropnem domu je lahko praktično, a izguba vsakodnevnega gibanja po stopnicah pomeni manjšo mišično obremenitev. Če se preselimo, je pomembno nadomestiti to gibanje z drugimi oblikami aktivnosti.
10. Prekomerno varčevanje brez smisla
Raziskave kažejo, da občutek smisla in deljenja z drugimi pozitivno vpliva na duševno zdravje. Aktivno sodelovanje pri projektih ali pomoč mlajšim generacijam lahko okrepi občutek povezanosti.
11. Pasivno pričakovanje čudežnih rešitev
Fizioterapija in zdravniški nasveti delujejo le, če jih dosledno izvajamo. Redne vaje doma, tudi kratke in preproste, lahko bistveno izboljšajo moč in ravnotežje.
Staranje je proces, ne obsodba
Dolgoživost ni zgolj vprašanje genetike ali sreče. Način razmišljanja, vsakodnevne odločitve in pripravljenost na prilagajanje imajo pomembno vlogo pri tem, kako kakovostno bomo živeli v poznejših letih. Strokovnjaki s področja geriatrije poudarjajo, da se biološka starost in dejanska zmogljivost posameznika pogosto močno razlikujeta. Nekdo pri sedemdesetih lahko deluje vitalno in samostojno, medtem ko se drugi že desetletje prej začne umikati iz aktivnega življenja.
Ključna razlika je v navadah. Redno gibanje ohranja mišice in ravnotežje, socialni stiki spodbujajo možgane, radovednost pa preprečuje mentalno togost. Enako pomembno je tudi, da se izognemo pasivnosti. Pričakovanje, da bo zdravilo ali terapija opravila delo namesto nas, vodi v razočaranje. Telo in možgani se odzivajo na spodbudo, ne na čakanje.
