Paradižnik v tem delu sezone hitro postane džungla. Spodaj rumeni listi, ob steblu novi zalistniki, med rastlinami slaba zračnost, prvi plodovi pa se že barvajo ali debelijo. Takrat marsikdo vzame škarje in začne čistiti. Malo zaradi reda, malo zaradi strahu pred boleznimi, malo zato, ker je nekje slišal, da mora biti paradižnik “odprt”.
Da, paradižnik lahko porežete preveč. In to precej hitro. Rastlina liste potrebuje za hrano, senco in hlajenje. Če ji naenkrat odstranimo preveč zelenja, jo oslabimo ravno takrat, ko mora hraniti plodove, prenašati vročino in se braniti pred stresom. Prava rešitev ni, da ga pustimo popolnoma zaraščenega, ampak da režemo počasi, od spodaj navzgor in z razlogom.
List ni samo odvečna zelenjava
Pri paradižniku listi niso okras. V njih rastlina proizvaja energijo, ki jo pošilja v rast, cvetove in plodove. Preveč gole rastline zato ne pomenijo nujno večjega pridelka. Pogosto pomenijo manj moči, več sončnih ožigov na plodovih in počasnejše dozorevanje.
Najbolj varno je odstranjevati liste, ki se dotikajo tal, so rumeni, poškodovani, bolni ali zelo gosto zapirajo spodnji del rastline. Ti listi so pogosto prvi vir težav, ker so blizu zemlje, kjer se ob dežju in zalivanju dviguje vlaga. Če jih odstranimo, izboljšamo zračnost in zmanjšamo možnost, da bi se bolezni hitreje širile po rastlini.
Drugače je z zdravimi listi nad plodovi. Ti imajo svojo nalogo. Senčijo grozde, hranijo plodove in rastlini pomagajo preživeti vroč dan. Če jih odstranimo samo zato, da bo paradižnik “lepše videti”, lahko naredimo več škode kot koristi.
Paradižnik na visoki gredi
Najslabši trenutek za velik rez je vroč dan
Poleti je skušnjava velika. Zjutraj greste mimo grede, vidite goste rastline in v desetih minutah odstranite skoraj polovico listov. Popoldne pripeka, naslednji dan pa so plodovi naenkrat izpostavljeni soncu. Na zelenih ali rahlo obarvanih paradižnikih se lahko pojavijo svetle, usnjate lise. To so sončni ožigi.
Paradižnik, ki je bil prej v senci lastnih listov, se ne prilagodi čez noč. Zato v vročini nikoli ne delajte velikih rezov. Bolje je odstraniti nekaj listov danes, nekaj čez tri dni in rastlino opazovati. Če napovedujejo vročinski val, raje pustite več listne zaščite, posebej na zahodni in južni strani rastline, kjer je sonce najmočnejše.
Preprost preizkus pred rezanjem
Preden odrežete zdrav list, si postavite eno vprašanje: kaj bo ta rez izboljšal? Če list leži na zemlji, ovira zračenje, je rumen ali zakriva popolnoma zgoščen spodnji del, ima rez smisel. Če list samo moti pogled na plodove, raje počakajte.
Pri visokih sortah paradižnika naj bo spodnji del rastline zračen, zgoraj pa naj ostane dovolj listov za hranjenje in senco. Pri grmičastih sortah bodite še bolj previdni, ker jih premočno redčenje lahko hitro osiromaši. Te sorte nosijo pridelek na bolj kompaktni rastlini, zato jih ne obravnavamo enako kot visoke paradižnike na opori.
Veliko zmede nastane pri zalistnikih. To so poganjki, ki izraščajo med steblom in listom. Pri visokih sortah jih pogosto odstranjujemo, da rastlina ne postane pregosta in da energijo usmerja v glavno steblo ter plodove. A tudi tu ni treba biti grob.
Manjše zalistnike lahko odščipnete s prsti, ko so še mehki. Če zrastejo veliki, jih ne trgajte na silo, ker lahko odprete večjo rano. Uporabite čiste škarje. Pri rastlini, ki je že močna in zdrava, lahko včasih pustite en dodatni poganjek, posebej če imate dovolj prostora in dobro oporo. Težava ni en sam zalistnik, težava je neurejena, pregosta rastlina brez zraka.
Pri nizkih, determiniranih sortah pa pretirano odstranjevanje zalistnikov ni dobra ideja. Te rastline imajo naravno omejeno rast in pridelek nastavijo drugače. Če jim odstranite preveč poganjkov, lahko zmanjšate število plodov.
Koliko listov lahko odstranite naenkrat?
Varno pravilo za domač vrt je zmernost. Naenkrat odstranite le nekaj listov, predvsem spodnjih. Pri močni rastlini lahko odstranite več, pri šibki pa manj. Če je paradižnik uvel, bled, slabo zalit ali je pred njim več dni vročine, rezanje prestavite.
Rane po rezanju naj se hitro posušijo, zato režite v suhem vremenu, najbolje dopoldne. Ne režite tik pred dežjem ali pozno zvečer, ko bo rastlina dolgo ostala v vlagi. Škarje naj bodo čiste, posebej če ste prej rezali rastline z znaki bolezni.
Dober znak, da ste pretiravali, je rastlina, ki je po rezu videti gola, plodovi pa visijo na neposrednem soncu brez listne zaščite. Takrat ne morete prilepiti listov nazaj. Lahko pa rastlino dobro zalijete, zastrete tla in pri naslednjih rezih postanete bolj zadržani.
Paradižnik na gredi
Režite za zdravje, ne za popolno fotografijo
Paradižnik na vrtu ni razstavni predmet. Ni treba, da je vsaka rastlina videti enako. Ena bo gostejša, druga bolj odprta, tretja bo zaradi lege potrebovala več listov kot sosednja. Cilj rezanja ni gola rastlina z vidnimi grozdi, ampak rastlina, ki diha, stoji pokonci, nima listov na zemlji in še vedno premore dovolj zelene mase.
Najbolj uporaben pristop je tedenski obhod. Pogledate spodnje liste, odstranite bolne in porumenele, preverite zalistnike, privežete poganjke in se ustavite, preden iz nege nastane striženje. Paradižnik vam običajno sam pokaže, kje je težava: pri tleh, v pregosti notranjosti ali pri veji, ki se lomi pod težo plodov.
Če ste v dvomu, ne režite več. Pri paradižniku je pogosto lažje jutri odstraniti še en list kot danes popraviti preoster rez. Rastlina potrebuje red, ne pa poletnega britja do kože.
