Zimske buče lahko v primernih razmerah ostanejo uporabne več mesecev, vendar jih ne smemo shranjevati enako kot krompirja ali zelja. Najbolje se ohranijo v suhem, zračnem prostoru s temperaturo približno 10 do 15 stopinj Celzija. Če je klet prehladna ali prevlažna, se lahko začnejo kvariti precej prej.
Posebej pomembno je, da buče niso položene neposredno na vlažna tla, da se med seboj ne dotikajo in da imajo nepoškodovano lupino. Tudi plastični zaboj ni nujno najboljša rešitev, če v njem zrak ne more dovolj dobro krožiti.
Največja napaka je prehladna in vlažna klet
Marsikdo jeseni pospravi buče v najhladnejši del kleti, saj tam hrani tudi drugo ozimnico. Toda buče potrebujejo nekoliko drugačne razmere. Primerna temperatura za shranjevanje zimskih buč je med 10 in 15 stopinjami Celzija.
Temperatura pod 10 stopinjami lahko poškoduje njihovo tkivo, tudi če buča na zunaj še nekaj časa ostane videti zdrava.
Prav tako jim ne ustreza visoka zračna vlaga. V preveč vlažnem prostoru se lahko na lupini nabira kondenz, kar povečuje nevarnost plesni in gnitja.
Če je vaša klet hladna in vlažna, je lahko primernejša shramba, suh hodnik ali drug neogrevan prostor, kjer temperatura ne pade prenizko.
Buč ne polagajte neposredno na tla
Najbolje jih je razporediti na leseno polico, letve ali zračno podlago, nekoliko dvignjeno od tal.
Med posameznimi bučami pustite nekaj centimetrov prostora, da se ne dotikajo. Tako bo zrak lažje krožil okoli njih.
Če uporabljate plastični zaboj, naj ima dovolj odprtin za prezračevanje. Buče razporedite v eni plasti in jih ne nalagajte drugo na drugo.
Tudi shranjevanje skupaj z zeljem ni idealno, če je prostor zelo vlažen. Zelje za dolgotrajno skladiščenje potrebuje hladnejše in bolj vlažne razmere kot zimske buče.
Buč ne postavljajte niti ob hladne zunanje stene, kjer lahko nastaja kondenz.
Pred shranjevanjem jih ne umivajte
Če so buče umazane, jih pred skladiščenjem očistite s suho krpo ali mehko krtačo.
Pranje z vodo ni priporočljivo, kadar jih nameravate hraniti več mesecev, saj lahko preostala vlaga na površini pospeši kvarjenje.
Pomemben je tudi pecelj. Buče s celim, nepoškodovanim pecljem se praviloma bolje ohranijo kot tiste, pri katerih je pecelj odtrgan.
Po obiranju je pri večini zimskih buč koristno tudi približno teden do deset dni trajajoče sušenje oziroma utrjevanje lupine v toplem, suhem in zračnem prostoru. To pomaga pri celjenju manjših površinskih poškodb.
Če je buča že poškodovana ali ima mehko mesto, je ne shranjujte skupaj z zdravimi.
Kako dolgo lahko buče ostanejo v kleti?
Trajnost je odvisna tudi od sorte. Maslenke in številne običajne zimske buče lahko v ustreznih razmerah zdržijo približno dva do tri mesece, nekatere sorte s posebno trdo lupino pa tudi pet ali šest mesecev.
Zato ni nujno, da bodo vse buče, ki ste jih shranili novembra, uporabne še spomladi.
Vsaj enkrat na teden jih preglejte. Bodite pozorni na mehke lise, plesnive dele, neprijeten vonj ali iztekanje tekočine.
Bučo, ki kaže znake gnitja, takoj odstranite. Plesnive ali gnijoče buče ne rešujte z izrezovanjem poškodovanega dela.
Če opazite, da se začne zdrava buča mehčati ali je njena lupina poškodovana, jo je smiselno čim prej pregledati in uporabiti le, če je še povsem zdrava.
Najbolj preprost ukrep, ki ga lahko naredite že danes, je meritev temperature in vlage v kleti. Majhen termometer z merilnikom vlage vam bo hitro pokazal, ali so za propadanje buč morda krivi prav pogoji shranjevanja.
