Okrasne banane na slovenskih vrtovih so jeseni pogosto že rjave, njihovi veliki listi pa po prvi slani povsem ovenijo. Toda to še ne pomeni, da je rastlina propadla. Če imate na vrtu prezimno japonsko banano (Musa basjoo), lahko ob primerni zaščiti preživi zimo in spomladi ponovno požene, tudi če nadzemni del poškoduje mraz.
Sredi novembra še ni nujno prepozno za zaščito. Pomembno je predvsem, kakšne temperature so bile doslej na vašem vrtu in ali prihajajo močnejše zmrzali. Rahla slana običajno najprej poškoduje liste, medtem ko so korenike v zemlji lahko še povsem zdrave.
Nekateri jih porežejo, drugi pustijo pri miru
Prav o tem se je razvila zanimiva razprava med slovenskimi ljubitelji okrasnih banan. Vrtičkarica je vprašala, ali je že prepozna, ker svojih banan še ni porezala in pokrila.
Odgovori kažejo, kako različne so izkušnje z njihovim prezimovanjem.
Nekateri banane porežejo šele po prvi slani, ko listi porjavijo in se povesijo. Drugi jih skrajšajo na približno 30 centimetrov ter prekrijejo z odrezanimi listi in stebli.
Več sodelujočih je opisalo, da svojih banan sploh ne zaščitijo. Nadzemni deli pozimi propadejo, spomladi pa iz zemlje poženejo novi poganjki.
Takšen način lahko deluje pri dobro ukoreninjenih japonskih bananah na milejših in zavetnih legah. Vendar uspeh na enem vrtu še ne pomeni, da bo rastlina brez zaščite preživela tudi drugje.
Velika razlika je lahko že med vrtom ob topli hišni steni in odprto, vetrovno lego, kjer zemlja pozimi močneje zmrzuje.
Ali moramo banano jeseni obvezno porezati?
Ne. Pri prezimni japonski banani je način priprave odvisen predvsem od tega, ali želimo ohraniti tudi njeno steblo ali nam zadostuje, da rastlina spomladi ponovno požene iz zemlje.
Če želimo ohraniti čim več višine, je smiselno pustiti zdrav osrednji del rastline in ga zaščititi pred močnejšim mrazom.
Bananino navidezno deblo je pravzaprav sestavljeno iz tesno prekrivajočih se listnih nožnic. Imenujemo ga lažno steblo. Ker vsebuje veliko vode, je občutljivo na zmrzovanje.
Britansko kraljevo hortikulturno združenje (RHS) svetuje, da po prvi rahli slani, ko listi počrnijo, odstranimo poškodovane liste, steblo pa zaščitimo z vrtnarsko kopreno ali juto.
Na hladnejših območjih lahko okoli rastline postavimo še ogrodje, ki ga napolnimo s suho slamo. S tem zmanjšamo izpostavljenost stebla nizkim temperaturam.
Druga možnost je, da nadzemni del skrajšamo in z debelo plastjo zastirke zaščitimo predvsem območje korenin.
V tem primeru bo morala banana spomladi ponovno zrasti iz spodnjega dela, zato lahko potrebuje več časa, da doseže lansko višino.
Največja napaka je lahko nepravilno pokrivanje s folijo
V razpravi je ena od vrtičkaric opisala, da je banano prejšnjo zimo ovila s folijo, nato pa ji je največja rastlina zgnila do tal. Takšne težave se lahko pojavijo, če zaščita zadržuje preveč vlage.
Banane so sicer rastline, ki med rastjo potrebujejo precej vode, vendar je pozimi drugače. V hladnem vremenu je rast počasna, dolgotrajna vlaga okoli stebla pa lahko povzroči gnitje.
Plastična folija, tesno ovita neposredno okoli rastline, zato ni najboljša izbira. Pod njo se lahko nabira kondenz, zlasti ob menjavanju hladnih in toplejših dni.
Primernejši so zračni zaščitni materiali, kot sta vrtnarska koprena in juta. Če uporabljamo slamo, naj ostane čim bolj suha.
Zaščito pred padavinami lahko uredimo tudi z vodoodpornim pokrovom nad rastlino, vendar mora biti zasnovan tako, da se pod njim ne zadržuje preveč vlage.
V obdobjih daljše otoplitve je smiselno zaščito preveriti in po potrebi prezračiti.
Zakaj nekaterim banane vsako pomlad ponovno poženejo?
Japonska banana ima podzemno koreniko, iz katere lahko razvije nove poganjke.
Če mraz uniči liste in nadzemno steblo, korenika pa ostane živa, bo ob spomladanskem segrevanju zemlje ponovno začela rasti.
Prav zato nekateri vrtičkarji opažajo, da imajo vsako leto več poganjkov in da se rastlina postopoma širi.
Toda vse banane niso enako odporne proti mrazu.
Japonska banana (Musa basjoo) spada med najodpornejše okrasne banane. Mnoge druge vrste, predvsem tropske banane, ki jih gojimo v loncih, pa nizkih temperatur ne prenašajo tako dobro.
Takšne rastline je treba pravočasno prestaviti v primeren prostor, zaščiten pred zmrzaljo.
Če ne veste, katero vrsto imate, je zato pametno preveriti njeno ime, preden jo pustite prezimovati na prostem.
Kaj storiti z banano, ki ima že povsem rjave liste?
Če so listi zaradi slane že porjaveli in oveneli, jih lahko odstranite. To še ne pomeni, da je treba odrezati tudi celotno steblo.
Najprej preverite, ali je steblo še čvrsto. Če je zdravo, ga lahko zaščitite in poskusite ohraniti čez zimo.
Okoli rastline pripravite dovolj prostora za zaščitni material, območje korenin pa prekrijte z zastirko, na primer s suhim listjem ali slamo. Pazite, da se ob dnu ne nabira mokra, gnijoča masa.
Če je steblo že mehko in gnilo, poškodovanega dela nima smisla tesno zavijati. Odstranite gnile dele in zaščitite zdravo osnovo rastline.
Pri mladih bananah, ki so bile posajene šele letos, je potrebna večja previdnost. Njihove korenike še niso tako razvite kot pri več let starih rastlinah.
Zaščito je najbolje pripraviti pred napovedanim močnejšim mrazom. Če je banana že doživela prvo slano, pa še ni nujno prepozno.
Spomladi zaščito odstranjujemo postopoma, ko mine nevarnost hujših pozeb. Takrat lahko preverimo tudi, kateri deli stebla so preživeli in od kod izraščajo novi poganjki.
Če vaša banana po zimi ostane brez listov, zato nikar ne obupajte takoj. Pri prezimni japonski banani se lahko življenje skriva pod zemljo, novi poganjki pa postanejo vidni šele, ko se tla dovolj ogrejejo.
