Po objavi našega članka o izvoru izraza aufbiks se je nas obrnil bralec Vinko, ki je opozoril, da razlaga, ki se naslanja na slovarske vire, ne zajame celotnega zgodovinskega ozadja besede. Njegovo pismo odpira zanimivo jezikovno in zgodovinsko plast izraza, ki ga marsikdo pozna predvsem iz pogovorne rabe.
Od loščila za čevlje do poziva na pretep
Bralec pojasnjuje, da je izhodišče izraza nemška beseda Wichse, ki pomeni loščilo za obutev. Iz istega korena izhaja glagol wichsen, v pomenu loščiti ali mazati čevlje. Gre za staro nemško besedo, ki je bila v vojaškem in vsakdanjem okolju široko uporabljana.
Sčasoma naj bi prišlo do prenosa pomena. Dejanje mazanja oziroma nanašanja loščila se je v pogovorni rabi začelo širiti v preneseni pomen, ki je označeval fizični obračun. Podobno kot v slovenščini izraz »namazati nekoga« pomeni nekoga pretepsti ali našeškati, je tudi nemški izraz dobival dodatne pomenske odtenke.
Iz te rabe naj bi se oblikoval vzklik auf Wichse, ki je pomenil poziv k obračunu. V slovenskem prostoru se je izraz po narečni in fonetični prilagoditvi ustalil v obliki aufbiks.
Vojaški bojni krik na Škabrijelu
Posebej zanimiv del zapisa je zgodovinska navezava na 87. pehotni polk avstro-ogrske vojske, znan tudi kot celjski polk. Ta enota je leta 1917 na Škabrijelu sodelovala v enem najtežjih bojev soške fronte.
Po navedbah bralca naj bi si prav ta polk izbral aufbiks za svoj uradni bojni krik. O tem pričajo tudi napisi v kavernah na pobočju Škabrijela, kjer je bilo poveljstvo ene izmed stotnij. Med vojaki te enote je bil tudi Karel Sovrè, mlajši brat znanega klasičnega filologa in prevajalca Antona Sovreta.
Takšna zgodovinska povezava izrazu daje dodatno težo. Beseda, ki danes deluje pogovorno ali celo šaljivo, ima lahko korenine v resničnih zgodovinskih dogodkih.
Jezik se spreminja z ljudmi
Jezikoslovci poudarjajo, da se pomen besed pogosto razvija skozi rabo. Prenosi iz konkretnega v preneseni pomen so pogosti. Primeri, kot je prehod od loščenja čevljev do izraza za pretep, niso izjema, temveč pravilo v razvoju jezika.
Slovarski viri, kot sta Fran in SSKJ, beležijo pomen v določenem obdobju, vendar ne zajamejo vedno vseh zgodovinskih poti, po katerih je beseda nastajala. Prav zato so pričevanja bralcev in lokalne zgodovine dragocen dodatek k razumevanju jezikovne dediščine.
Besede so del skupnega spomina
Izraz aufbiks tako ni le narečni ostanek preteklosti, temveč primer, kako se jezik, vojaška zgodovina in vsakdanja govorica prepletajo. Od nemškega loščila za čevlje do bojnega krika in nato do pogovornega izraza – pot ene same besede lahko razkrije širšo zgodbo prostora in časa.
