Bezeg velja za eno najbolj cenjenih rastlin v ljudskem zdravilstvu. Njegovi beli cvetovi naznanjajo prihod toplejših dni, njegovi temno modri plodovi pa konec poletja. A večina ljudi ga povezuje zgolj s sirupom. Manj znano pa je, da bezeg ponuja celo paleto možnosti v domači lekarni – od čajev in tinktur do obkladkov in mazil.
Zbrani bezgovi cvetovi ali plodovi so dragocena surovina, ki jo lahko pravilno posušimo, shranimo in uporabimo v najrazličnejše namene. S pravo pripravo pa bezeg ni le sezonski dodatek za limonado, temveč postane vsestranski pomočnik za celo leto.
Kdaj in kaj nabirati – cvet ali plod?
Bezgova sezona je razdeljena v dva pomembna dela. Prvi se zgodi konec maja ali v začetku junija, ko zacvetijo široki, belo cvetoči šopi. Takrat se nabirajo bezgovi cvetovi, ki jih uporabimo za čaje, sirupe in kopeli.
Drugi val nabiranja nastopi konec avgusta ali v začetku septembra, ko dozorijo bezgove jagode. Te niso primerne za uživanje v surovi obliki, a so odlične za marmelade, sokove in tinkture. Pomembno je vedeti, da plodove vedno termično obdelamo, saj vsebujejo spojine, ki surove lahko povzročijo slabost.
Če želite bezeg uporabiti v domači lekarni, je najdragocenejši prav cvet. Z njim lahko naredite dišeče zaloge za zimo – pa naj gre za čaj, sirup, mazilo ali domač pripravek za inhalacijo.
Kako pravilno posušiti bezgove cvetove
Da bi cvetove uporabljali tudi pozimi, jih moramo skrbno posušiti. Največja napaka je, da jih shranimo sveže ali vlažne – takšni hitro zgnijejo ali splesnijo. Postopek sušenja je enostaven, če upoštevamo nekaj osnovnih pravil:
- Cvetove naberemo v sončnem in suhem dopoldnevu, ko so brez rose.
- Cvetove ne peremo, saj bi z vodo odstranili dragoceni cvetni prah.
- Razprostremo jih v tankem sloju na čisti površini – najbolje na papirju ali bombažni tkanini.
- Sušimo jih v senci, na prepihu, nikoli na direktnem soncu.
- Sušenje traja od 3 do 5 dni – cvetovi morajo postati krhki, stebelce pa se mora zlomiti.
Posušen bezeg shranujemo v steklenih kozarcih s pokrovom ali papirnatih vrečkah. Hranimo ga v temnem, hladnem in suhem prostoru, kjer obdrži svojo moč vsaj eno leto.
Kako shranimo svež bezeg, če ga ne moremo takoj posušiti
Včasih cvetove naberemo, a nimamo takoj časa za obdelavo. V takem primeru jih lahko za dan ali dva shranimo v hladilniku, zavite v vlažno krpo ali papir. Lahko jih tudi zamrznemo, vendar zamrzovanje uniči del aromatičnih spojin in ni najbolj priporočljivo, če načrtujemo uporabo v zdravilne namene.
Druga možnost je, da iz svežih cvetov takoj pripravimo sirup, tinkturo ali osnovo za ledeni čaj, in jih tako ohranimo v tekoči obliki.
Uporaba bezga v domači lekarni
Posušen bezeg ni samo za čaj ob prehladu. Ima vrsto blagodejnih učinkov, ki jih lahko vključimo v vsakdanjo rabo:
- Čaj za potenje: odlična pomoč pri prvih znakih prehlada ali gripe. Spodbuja znojenje in s tem naravno znižuje vročino.
- Inhalacija: prelijemo pest cvetov z vrelo vodo in inhaliramo paro za lažje dihanje.
- Obkladki: bezgov čaj uporabimo za vlažne obkladke pri oteklinah, pikih žuželk ali utrujenih očeh.
- Mazilo: cvetove maceriramo v olju, nato segrejemo z voskom in dobimo mazilo, ki pomirja kožo.
- Sirup proti kašlju: v kombinaciji z medom in limono pomaga pri suhem kašlju.
Celo bezgove jagode lahko uporabimo – iz njih naredimo sirup za krepitev imunskega sistema, če jih predhodno skuhamo in precedimo.
Domača tinktura iz bezga
Za tiste, ki želijo brez dodatnega sladkorja pripraviti močan koncentrat bezga, je tinktura odlična izbira. Pripravimo jo tako:
- V steklen kozarec damo sveže bezgove cvetove ali jagode.
- Prelijemo z domačim žganjem ali vodko (min. 40 % alkohola).
- Pustimo stati na temnem mestu vsaj 14 dni, vmes večkrat pretresemo.
- Precedimo in shranimo v temne stekleničke.
Tinktura se uporablja po kapljicah, razredčena v vodi ali čaju. Odlična je kot podpora imunskemu sistemu, zlasti jeseni in pozimi.
Je bezeg varen za vse?
Cvetovi bezga so varni in primerni tudi za otroke, vendar jih nikoli ne uživamo v prevelikih količinah. Jagode so varne šele po toplotni obdelavi, zato se surovih izogibamo.
Pri izdelavi domačih pripravkov se držimo preverjenih receptov in ne eksperimentiramo z dozami. Tudi če gre za rastlino iz domačega okolja, lahko nepravilna priprava povzroči prebavne težave.
Pomembno je, da ne zamenjamo bezga z njegovimi strupenimi sorodniki, kot je npr. rdeči bezeg. Nabiramo le navadni črni bezeg (Sambucus nigra), ki ga prepoznamo po beli notranjosti vejice in značilnem vonju cvetov.
