V Katoliški Cerkvi bo v nedeljo, 8. junija, slovesno obeležen praznik binkošti – dan, ki pomeni sklep velikonočnega časa in začetek liturgičnega obdobja med letom. Binkošti so eden tistih praznikov, ki imajo globoko duhovno sporočilo in bogato simboliko, a so v širši družbi pogosto manj razumljeni kot božič ali velika noč. Prav zato je vredno znova premisliti, kaj ta praznik pomeni, zakaj se ga obhaja in kako se dotika sodobnega vernika.
Kaj katoliki praznujejo pri binkoštih
Petdeseti dan, ki preoblikuje učence
Binkošti so praznik, ki ga obhajamo petdeset dni po veliki noči. Ime izvira iz grške besede pentekoste, kar pomeni »petdeseti«. Po svetopisemskem poročilu je prav na ta dan Sveti Duh prišel nad apostole in Marijo, ki so se zbrali v Jeruzalemu. Dogodek je opisan v Apostolskih delih (Apd 2,1–11) in velja za rojstvo Cerkve kot občestva, ki prejme moč za oznanjevanje evangelija.
Simbolika ognja in vetra
Sveti Duh se v svetopisemskem poročilu razodeva kot močan veter in plameni nad glavami učencev. To simbolizira navdih, ki ga Bog pošilja ljudem – ne zgolj kot čustveno tolažbo, temveč kot dejansko moč za delovanje, za spremembo in za širjenje veselega oznanila.
Liturgija in pomen binkoštnega bogoslužja
Sveča, barva in oltar so znaki spremembe
Z binkoštmi se velikonočni čas zaključi. V cerkvah velikonočno svečo umaknejo z oltarnega prostora k krstnemu kamnu, s čimer simbolično ponazorijo, da luč vstajenja sedaj spremlja vsakega posameznika v osebnem življenju. Liturgična barva, ki se nosi pri binkoštni maši, je običajno rdeča – simbol ognja in Svetega Duha.
Začetek časa med letom
Po binkoštih sledi liturgični čas med letom, ki traja do začetka adventa. Duhovniki začnejo nositi zelena liturgična oblačila, ki pomenijo rast, zorenje in vsakdanje življenje v veri. Po velikonočnem vrhuncu sledi obdobje, ko se vera živi v preprostosti, tišini in kontinuiteti.
Sveti Duh kot motor nove evangelizacije
Papež Pavel VI. in dinamika oznanjevanja
Papež Pavel VI. je v svojih spisih pogosto izpostavljal, da je Sveti Duh začetnik vsake prave evangelizacije. Evangelij ne zaživi le z besedami, temveč s pomočjo Duha, ki odpira srca, krepi zaupanje in spodbuja, da oznanjevanje presega človeške omejitve.
Beseda binkošti in njeni jezikovni koreni
Nemško in grško izročilo v isti besedi
Slovenska beseda binkošti izvira iz nemškega izraza Pfingsten, ki je skrajšana oblika za der fünfzigste Tag – »petdeseti dan«. V cerkveni zgodovini pa se večkrat uporablja tudi grški izraz pentekoste (hemera). Tako kot številni drugi prazniki ima tudi ta večplastne korenine, ki povezujejo različna obdobja in kulturne vplive.
Binkošti v sodobnem življenju
Kako praznik doživlja običajen vernik
Za številne vernike so binkošti pogosto zadnji večji cerkveni praznik pred poletnim umikom v mir dopustov. Praznujejo se z udeležbo pri maši, včasih s prazničnim obrokom v družini, ponekod tudi z majhnimi procesijami. Toda predvsem so notranji praznik – priložnost za razmislek, za novo odločitev, za odprtost do notranjega vodstva.
Kaj pomeni »sprejeti Svetega Duha«
To ni le teološki izraz. Pomeni sprejeti možnost, da si lahko vodljiv – da ne deluješ zgolj iz navade, ampak da si odprt za nekaj več, kar prihaja od zunaj in od znotraj hkrati. Gre za osebno držo, ki ni odvisna od izobrazbe, funkcije ali položaja.
