Danes, 21. januarja, praznujemo svetovni dan objemov, dan, ki na prvi pogled deluje igrivo in lahkotno, v resnici pa nosi močno sporočilo o človeški povezanosti. Objem ni zgolj fizični stik, temveč ena najbolj osnovnih oblik komunikacije, ki presega besede, kulturo in starost. Gre za gesto, s katero drug drugemu sporočamo varnost, bližino in sprejetost, pogosto takrat, ko besede niso dovolj.
V sodobnem svetu, kjer prevladujejo hitrost, razdalje in digitalna komunikacija, ima objem še večjo težo. Znanost že dolgo potrjuje, da objemi niso le prijetni, temveč imajo merljive učinke na naše telo in duševno zdravje.
Kaj se zgodi v telesu, ko nekoga objamemo?
Ob objemu naše telo sprošča oksitocin, hormon, ki ga pogosto imenujemo hormon sreče ali ljubezni. Oksitocin igra ključno vlogo pri zmanjševanju stresa, uravnavanju krvnega tlaka in krepitvi imunskega sistema. Raziskave kažejo, da že približno dvajset sekund trajajoč objem lahko občutno zniža raven stresnega hormona kortizola in pripomore k umiritvi srčnega utripa.
Poleg oksitocina se ob objemu aktivirajo tudi posebni živčni končiči v koži, imenovani C-taktilna vlakna. Ta so specializirana za zaznavanje nežnega dotika in pošiljajo signale v dele možganov, povezane z ugodjem, čustvi in občutkom varnosti. Prav zato objem pogosto deluje pomirjujoče, tudi v trenutkih, ko smo zaskrbljeni ali preobremenjeni.
Zakaj so objemi pomembni že v otroštvu
Poseben pomen imajo objemi v zgodnjem razvoju. Strokovnjaki za razvoj otrok poudarjajo, da redni, ljubeči objemi staršev pomagajo graditi varno navezanost, ki predstavlja temelj za zdrave odnose v odrasli dobi. Otroci, ki odraščajo v okolju s toplim fizičnim stikom, praviloma razvijejo večjo samozavest, boljše sposobnosti soočanja s stresom in večje zaupanje v druge ljudi.
Objemi v otroštvu niso razvajanje, temveč nujna sestavina čustvenega razvoja. Telo in možgani se ob dotiku učijo, kaj pomeni bližina, in kako se umiriti v zahtevnih situacijah.
Objemi in družbeni odnosi v odraslem življenju
V odraslosti se število objemov pogosto zmanjša, zlasti v javnem in poklicnem okolju. Kljub temu številne raziskave kažejo, da tudi odrasli potrebujejo fizični stik za dobro duševno ravnovesje. Objemi med partnerji, prijatelji ali družinskimi člani krepijo občutek pripadnosti in zmanjšujejo občutek osamljenosti.
Zanimivo je, da se v nekaterih delovnih okoljih objemi postopoma uveljavljajo kot del sproščene in povezovalne kulture, seveda ob upoštevanju osebnih meja in kulturnih razlik. Tam, kjer so sprejeti, lahko prispevajo k večjemu zaupanju in boljšemu timskemu vzdušju.
Svetovni dan objemov in čas po pandemiji
Svetovni dan objemov ima danes še posebej močno sporočilo. Obdobje globalne pandemije je mnoge prikrajšalo za osnovni fizični stik. Strokovnjaki so v tem času začeli govoriti o tako imenovani taktilni lakoti, stanju, ko pomanjkanje dotika prispeva k večji tesnobi, potrtosti in občutku odtujenosti.
Prav zato je današnji dan opomnik, kako pomembno je, da v varnem in spoštljivem okviru znova vzpostavljamo bližino z ljudmi, ki jim zaupamo. Objem ne rešuje vseh težav, lahko pa pomembno olajša vsakdan.
Majhna gesta z velikim učinkom
Objem je ena redkih gest, ki ne stane nič, a ima lahko izjemen vpliv. Ne zahteva posebnih besed, znanja ali časa. Dovolj je trenutek, ko se ustavimo, stopimo bliže in nekomu pokažemo, da ni sam.
Svetovni dan objemov nas tako ne vabi le k eni sami gesti, temveč k razmisleku. Morda je prav objem tisto, kar v vsakdanjem življenju najhitreje povrne občutek človeškosti, topline in povezanosti.
