Prvi maj že dolgo ni več le dan kresov in budnic. Praznik dela je postal sinonim za oddih, pobeg iz vsakdana in iskanje naravnih kotičkov, ki ponujajo več kot le razgled. Med takimi skritimi dragulji je tudi Bohor – razgibano hribovje, ki se razteza nad Senovim in Planino pri Sevnici in spada v območje Mestne občine Krško. Ljubitelji pohodov, vode, tišine in pomladnega zelenila tukaj najdejo presenetljivo veliko.
Pot na Bohor ni tekmovanje, ampak srečanje z gozdom
Do izhodišča na Bohor vodi več poti. Ena najbolj priljubljenih se začne iz smeri Senovega – od Dovškega do vasi Jablance, tam pa naprej proti vrhu lahko po različnih poteh. Pohodnik hitro zapusti asfalt in stopi v mehko gozdno zavetje. Bukve, ki zgodaj spomladi razvijejo sveže, svetlo zelene liste, ustvarijo pomirjujočo kuliso. Gozd je tih, a ne brez glasu. Sliši se prasketanje vej, glas ptic in občasni šum vode, ki namiguje na naravne slapove, ki jih je v tem območju kar nekaj.
Pohod na Bohor ni naporen. Ravno pravšnji je, da predrami telo po zimi, a ne preizkuša meja vzdržljivosti. Družine, rekreativci, starejši in otroci – vsi si lahko po svojem ritmu krojijo tempo in dolžino poti. Višinska razlika ni pretirana, poti pa so dobro označene. Za orientacijo zadostuje planinska karta ali telefon z naloženo aplikacijo.
Slapovi Bohorja: voda kot darilo pokrajine
Med najbolj znanimi naravnimi znamenitostmi tega območja so Bohorski slapovi. Slap Ubijavnik, slap Bojanca in slap Pekel so le trije izmed številnih, ki jih oblikuje voda, priteka pa izpod razbitih skalnatih tal, značilnih za Bohor. V pomladnem času, ko se sneg z višjih predelov topi, so slapovi najživahnejši. Slap Bojanca denimo pada v več stopnjah in ustvarja naravne tolmune – pravi mali čudež, ki si zasluži postanek.
Čeprav niso vsi slapovi zlahka dostopni, prav to ohranja njihovo prvinskost. Obiskovalci poročajo o vtisu, da so naleteli na nekaj, kar še ni bilo fotografirano tisočkrat. In to v Sloveniji, kjer je vsak kotiček že dobro dokumentiran.
Razgled z Bohorja: pogled, ki se ne mudi
Če imate srečo z vremenom, se z vršnega grebena Bohorja odpre razgled, ki sega do Kamniško-Savinjskih Alp, Posavskega hribovja in ob jasnem dnevu celo do Trdinovega vrha. Pogled se zadrži na dolini Save, ujame griče Bizeljskega in zavije tja, kjer vinogradi lovijo sonce.
Na višini okoli 900 metrov se zdi svet drugačen. Ni betonskega šuma, ni opozorilnih signalov, ni časovnic. Samo zrak, narava in občutek, da nečesa ne boš pozabil.
Koča na Bohorju: zavetje in topla malica
Na planoti Bohorja stoji tudi planinska koča, ki ima ob praznikih in vikendih praviloma odprta vrata. Topel čaj, domač kruh in nasmeh oskrbnikov pogosto pomenijo več kot cel meni v restavraciji.
Ob prvomajskih praznikih je koča posebej obiskana, a nikoli tako, da bi bila gneča moteča. Sprehajalci in pohodniki se usedejo na klopi, iz nahrbtnikov privlečejo sendviče in zavzamejo svoj košček pomladnega miru.
Zakaj izbrati Bohor za prvomajski izlet?
Mestna občina Krško, ki je mnogim bolj znana po industrijskih in energetskih temah, v svojem zaledju skriva naravni biser, ki se še ni znašel na naslovnicah turističnih brošur. Prav ta diskretnost je njegova prednost. Bohor ni preplavljen z obiskovalci, ni komercializiran in ne daje občutka, da moraš na vsakem koraku nekaj plačati.
Za obisk ni potrebna posebna oprema – pohodna obutev, liter vode in nekaj dobre volje so povsem dovolj. Najpomembneje pa je, da Bohor ne potrebuje spektakularnih znamenitosti. Narava tukaj deluje celostno. Drevo, potok in kamen so del tihe pripovedi, ki jo človek sprejme brez vprašanj.
Prvomajski Bohor ni dogodek, ampak doživetje
Izlet na Bohor ne pomeni le hoje. Pomeni tudi počasnost, pozornost in spoštovanje narave, ki si vzame čas, da razcveti travnike, prebudi gozdne živali in povabi človeka, da se spomni na svoje korenine. Prvi maj je praznik dela, a je lahko tudi praznik narave. In prav Bohor ga zna takšen narediti.
Če se nanj podate sami, v paru ali z družino, bo spomin ostal. Ne kot selfie ob tabli, ampak kot občutek, da ste zares stopili v nekaj resničnega.
