Zgodnje poletje pogosto mineva v znamenju češenj. Te so že skoraj odpadle, njihove peclje zdaj pobira veter, ptiči so svoje opravili. Marelice so naslednje na vrsti, včasih že rahlo oranžne, včasih še trdo zelene. Medtem pa na robu vrta, skoraj neopazno, v ozadju listov in neizrazitih poganjkov, stoji drevo, ki ga mnogi zanemarijo. Njegovi plodovi pridejo pozno, a potrebujejo veliko – in redko doživijo našo polno pozornost ravno v pravem trenutku.
Junijski sadovnjak skriva pomembno nalogo, ki jo marsikdo spregleda
Govorimo o kakiju, sadežu, ki s svojo jesensko prisotnostjo pogosto prevara sadjarje. Mnogi menijo, da zanj ni treba skrbeti čez poletje. Pa je res tako?
Kaki potrebuje redno nego – še posebej med poletjem
Ne gre za eksotično izjemo, temveč za plod z visokimi potrebami
Kaki je drevo z izjemno sposobnostjo prilagajanja, vendar se njegovi odzivi na stres pokažejo šele pozno – takrat, ko je škoda že narejena. Poleti, ko je drevo v fazi tihega delovanja, formira cvetove, plodove in predvsem les. Če v tem času nima dovolj vode, energije ne usmeri v kakovosten pridelek, temveč v preživetje.
Sušna junijska in julijska obdobja lahko povzročijo, da kaki sicer oblikuje plod, a ga drevo kasneje samo odvrže. Ta pojav se pogosto zgodi že avgusta, ko opazimo majhne, predčasno porumenele plodove pod krošnjo.
Kdaj je pravi čas za zalivanje kakija?
Obdobje, ko plod ni viden, je najpomembnejše za njegovo zorenje
Kaki zacveti pozno – pogosto šele konec maja ali celo v začetku junija. Do sredine poletja je njegovo delovanje tiho in nevsiljivo. Vrtna opravila ga pogosto preskočijo, saj ne daje nobenega očitnega znaka potrebe po vodi. V resnici pa ravno to obdobje določi, kakšna bo jesen.
Priporočljivo je začeti z rednim zalivanjem že v začetku junija, in to ne površinsko, temveč globinsko. Drevo naj prejme vsaj 30 litrov vode naenkrat, in to vsakih sedem do deset dni, odvisno od tal in temperatur.
Najpogostejša napaka: zalivanje samo ob suši
Kaki ne pokaže pomanjkanja vode takoj – a posledice so velike
Vrtnarji pogosto čakajo na znake ovenelosti, preden začnejo zalivati. Pri vrtnicah ali paradižniku to morda deluje, pri kakiju pa zamuda pomeni, da so spremembe že nastale. Drevo začne selektivno opuščati plodove, ne da bi pred tem opazno ovenelo.
Tudi če je vreme oblačno, pa vetrovno ali s suhim zrakom, lahko pride do izgube vode, ki je za mlajše kakije izčrpavajoča. Mikroklima pod krošnjo je pogosto bolj suha, kot si mislimo.
Kaj se zgodi, če kaki ni redno zalivan?
Spremeni se struktura plodu, okus in celo obarvanost
Plodovi, ki dozorijo brez dovolj vode, so lahko manjši, z debelejšo kožico, notranjost pa ostane bolj trda in manj sladkasta. Tudi v sortah, ki običajno ne trpijo za trpkostjo, se ob stresu pojavi neprijeten priokus. Pojavi se lahko celo razpokanje ali razcepitev plodu ob peclju, kar onemogoči skladiščenje in povzroči hitro gnitje.
Opuščanje plodov, obrambni mehanizem drevesa
Kaki ima sposobnost selektivnega zavrženja. Če zazna, da ne bo zmogel prehranitve vseh plodov, jih sam odvrže. Takšni plodovi niso okuženi, niso poškodovani, le opuščeni. Padli sadeži so pogosto majhni, trdi in brez pravega barvnega prehoda.
Kakšno zemljo in lego potrebuje kaki?
Tla naj bodo globoka, odcedna in zadržijo vlago
Kaki ne mara težkih, zbitenih tal, kjer voda zastaja. Prav tako mu ne ustrezajo peščena tla, kjer vlaga prehitro izgine. Idealna tla so mešanica ilovice in humusa, obogatena z organskimi snovmi, ki delujejo kot zadrževalci vlage.
Če kaki raste na pobočju ali na izpostavljenem območju, je potrebno dodatno mulčenje. Okrog debla naj bo plast slame, listja ali komposta, ki preprečuje izsuševanje in ščiti mikroorganizme v tleh.
Lega naj bo sončna, z zaščito pred vetrom
Kaki ima rad toploto, a ne mara močnega vetra. V vetrovnih legah pogosto prihaja do poškodb vej, ki v obdobju nastanka plodov postanejo lomljive. Priporočljiva je sajenje ob južno obrnjeno steno ali zaščitna živa meja, ki zadržuje veter.
Kako veste, da kaki trpi zaradi pomanjkanja vode?
Opazujte plodove in mlade poganjke
Če se plodovi začnejo sušiti na drevesu ali se pojavijo črni robovi okoli peclja, je to jasen znak, da drevo nima dovolj vode. Mlade vejice lahko postanejo trde, skoraj lomljive, listi pa dobijo bledo zelen odtenek brez sijaja.
Pogost znak je tudi počasna rast poganjkov. Če konec junija in v začetku julija ne opazite opazne rasti novih listov ali podaljšanja vejic, nekaj manjka. V večini primerov gre za vodo.
Ne pozabite na mlada drevesa – tista najbolj trpijo
Prva tri leta so ključna za oblikovanje strukture
Mladi kaki potrebuje redno oskrbo, tudi če še ne rodi. V tem času se oblikuje koreninski sistem in deblo. V kolikor se razvija pod stresom, bo drevo kasneje manj rodno, slabše odpornejše in nagnjeno k bolezni.
Zalivanje mora biti globoko in usmerjeno k spodnjemu delu korenin. Površinsko škropljenje nima učinka, saj korenine ostanejo suhe.
Dobro zalit kaki se vam bo jeseni bogato zahvalil
Sočnost in sladkost nista samoumevni
Jeseni uživamo v mehkih, oranžnih plodovih, ki se stopijo v ustih. A ta sladkoba se ne zgodi brez razlogov. Gre za dolg proces od maja do oktobra, v katerem je redna oskrba z vodo odločilna. Brez nje plod ostane grenak, trpek ali celo nedozorel.
Vrtnar, ki v poletnih mesecih zaliva z občutkom, bo jeseni nagrajen z bogatim pridelkom, ki bo zdržal tudi nekaj tednov v shrambi.
