Opozarjali so vas, naj ne pokate s prsti. Strašili so vas z žvečilnim gumijem, ki naj bi ostal v želodcu sedem let. Morda ste slišali, da uporabljamo le desetino možganov ali da sladkor otroke spremeni v nemogoče hiperaktive. Takšne trditve krožijo že desetletja in se prenašajo kot nesporna resnica. Težava je preprosta. Večina jih ne drži.
Človeško telo je zapleten sistem, zato poenostavljene razlage zvenijo privlačno. Znanost pa ima to neprijetno lastnost, da vzame mitom romantičnost in jih zamenja z dejstvi. Pogledali smo deset najbolj razširjenih prepričanj in preverili, kaj o njih pravi sodobna medicina.
Možgane uporabljamo le deset odstotkov
Ta mit je izjemno trdoživ, a nevroznanost ga že dolgo zavrača. Slikanje možganov kaže, da so skoraj vsa področja aktivna tudi pri povsem vsakdanjih opravilih. Poškodbe kateregakoli dela možganov imajo opazne posledice, kar pomeni, da presežnih devetdeset odstotkov preprosto ne obstaja. Ideja o neizkoriščenem geniju je mikavna, resnica pa je še bolj zanimiva. Možgani neprestano delujejo, tudi takrat, ko mislimo, da počivajo.
Britje ne povzroči gostejših in temnejših dlak
Britje odstrani le mrtvi del dlake nad kožo. Na njeno rast, barvo ali debelino ne vpliva. Občutek grobosti nastane zato, ker je prirezana dlaka topo odrezana in še ni izpostavljena svetlobi. Če bi britje res spodbujalo rast, bi bil problem plešavosti že davno rešen.
Žvečilni gumi ne ostane v želodcu več let
Res je, da gumi ni prebavljiv, a to še ne pomeni, da obstane v telesu. Prebavni sistem ga obravnava kot vsako drugo neprebavljivo snov in ga v nekaj dneh izloči. Zdravniki opozarjajo, da je težava le pretirano požiranje večjih količin naenkrat. Posamezen gumi pa ni razlog za skrb.
Največ toplote ne izgubimo skozi glavo
Mit izvira iz stare vojaške študije, v kateri so imeli udeleženci pokrito celotno telo razen glave. Toploto izgubljamo sorazmerno z izpostavljeno površino, ne glede na del telesa. Glava se zdi hladnejša zaradi večjega števila živčnih končičev, ne zato, ker bi bila posebno ranljiva.
Sladkor ne povzroča hiperaktivnosti pri otrocih
Raziskave niso pokazale neposredne povezave med sladkorjem in vedenjskimi izbruhi. Otroci sladkor največkrat uživajo na rojstnodnevnih zabavah in praznikih, kjer je vznemirjenje že samo po sebi večje. Omejevanje sladkorja ima smisel iz drugih zdravstvenih razlogov, ne pa zaradi strahu pred hiperaktivnostjo.
Kri v žilah ni modra
Kri je vedno rdeča. Razlika je le v odtenku, ki je svetlejši ali temnejši glede na količino kisika. Modrikast videz žil je optična iluzija, ki nastane zaradi načina, kako svetloba prodira skozi kožo.
Pokanje prstov ne povzroča artritisa
Zvok nastane ob sproščanju plinskih mehurčkov v sklepni tekočini. Študije niso našle povezave med pokanjem in artritisom. Dejavniki tveganja ostajajo starost, genetika in poškodbe.
Branje pri slabi svetlobi ne uniči vida
Oči se lahko utrudijo, pojavijo se glavoboli ali napetost, trajne poškodbe pa ne. Vid se po počitku povrne v normalno stanje.
Pravilo osmih kozarcev vode je poenostavitev
Strokovne ustanove, med njimi tudi Centers for Disease Control and Prevention in National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine, poudarjajo, da hidracija ni vezana le na vodo iz kozarca. Vnos tekočine vključuje tudi hrano in druge pijače. Barva urina in občutek žeje sta boljša pokazatelja kot togo pravilo.
Lasje in nohti po smrti ne rastejo
Videti je tako zaradi izsuševanja kože, ki se skrči. Rast zahteva žive celice in energijo, kar se po smrti ustavi.
Zakaj ti miti vztrajajo
Miti so preprosti, zlahka razumljivi in pogosto nastanejo iz napačno razloženih opazovanj. Znanost je počasnejša, a zanesljivejša. Razumevanje dejstev ne pomeni le več miru, temveč tudi boljše odločitve za zdravje. Naslednjič, ko boste slišali staro svarilo, se splača vprašati, ali temelji na resnici ali le na dolgoletni navadi.
