Obalna naselja na Hrvaškem se v maju običajno pripravljajo na prihod prvih večjih turističnih valov, a letos v Dramlju pozornost ne vzbuja le morje. Ampak gibanje, ki prihaja iz grmičevja. V zgodnjih jutranjih urah bodo lovci skupaj s policijo izvedli organizirano protjeravanje divjih svinj iz neposredne bližine hotelov in sprehajalnih poti. Na prvi pogled gre za redno varnostno akcijo, vendar se za tem skriva večsistemska težava, ki ni več omejena zgolj na podeželje.
Lovska akcija kot obrambni mehanizem
Lokacija med hotelom in plažo ni več varen prostor
Na nedeljo, 25. maja, med 6. in 8. uro zjutraj bodo v Dramlju pri Crikvenici na delu lovci iz Lovačke udruge Ričina Crikvenica. Njihova naloga bo preganjanje divjih svinj iz območja pod hotelom Omorika, med teniškimi igrišči in restavracijo Domino, vse do polotoka Kačjak. Gre za eno najatraktivnejših lokacij v občini, ki se med poletjem prelevi v destinacijo tisočev turistov – in prav zato akcija ni naključna.
Prisotnost svinj ni nova, vendar je postala bolj agresivna
Divje svinje že leta občasno obiskujejo robove naselij, toda letos jih je več, prihajajo pogosteje in niso več zgolj nočni obiskovalci. Lovska družina že vrsto let izvaja cikel ukrepov, med katerimi so tudi nočna dežurstva, električne ograje in nadzor nad prehranjevališči. A kljub temu se problem vrača – predvsem na nelovne površine.
Zakaj divje svinje zapuščajo gozdove
Preplet naravnih in človeških vzrokov
Glavni razlog za večji prihod svinj v bližino naselij ni enoznačen. V ospredju je preplet dejavnikov – pomanjkanje hrane v gozdu, spremembe v ekosistemu, večje temperature, pa tudi vpliv človeka: neredno ravnanje z odpadki, zapuščene parcele in urbanizacija brez ustreznega nadzora.
Hrana, ki jo puščamo, je njihov vstopni kupon
Divje svinje sledijo vonju. In če ta prihaja iz nepraznjenih košev, neograjenih kampov ali neurejenih zelenic z ostanki piknikov, postane kraj hitro zanimiv. Pogosto obiskujejo tudi sadne vrtove in kompostnike – vse to brez večjih ovir.
Zaraščeni robovi parcel so naravni tunel za prihod v naselje
Še en razlog, da so divje svinje pogumnejše, je neurejena vegetacija. Lastniki parcel pogosto ne vzdržujejo obrobja, kar omogoča svinjam skrivališča tik ob naseljih. Vegetacija jih skrije pred ljudmi, obenem pa jim ponudi varno pot nazaj v gozd.
Varnostni in družbeni vidiki problema
Vpliv na turizem in občutek varnosti
V turističnem kraju, kjer so plaže oddaljene le nekaj minut od gozda, lahko prisotnost divjih živali hitro povzroči nelagodje. Poročila o srečanjih med jutranjim tekom, sprehodom s psom ali celo pred hotelskim vhodom postajajo vedno bolj pogosta. Čeprav so napadi na ljudi redki, gre za živali, ki ob čutenju ogroženosti lahko reagirajo nepredvidljivo.
Otroška igrišča, kampi in sprehajališča
Divje svinje so inteligentne in hitro razumejo ritem prostora. Zavedajo se, da so zgodnje jutranje ure najtišje. Zato jih ni redkost opaziti na poteh, kjer se kasneje gibljejo otroci in sprehajalci. Prav zaradi tega lokalne oblasti poudarjajo potrebo po takojšnjem obveščanju komunalne službe ob vsakem opažanju divjadi.
Lovci, policija in lokalna skupnost
Lovsko društvo Ričina že več let opozarja, da brez sodelovanja občanov reševanje ni učinkovito. Čeprav lahko lovci organizirajo akcije, so dolgotrajni rezultati odvisni od tega, kako se lokalna skupnost odzove – zlasti glede odpadkov, krmljenja divjadi in vzdrževanja parcel.
Preventiva se začne pri vsakem posamezniku
Kaj lahko stori prebivalec – in kaj turist
Ukrepanje ne pomeni nujno sodelovanja v lovskih akcijah. Začeti je treba doma, v vsakdanjih navadah. Posoda za smeti mora biti zaprta, ostanki hrane nikoli odvrženi v naravo. Parcela mora biti urejena, robovi pokošeni, sadje obrano. In najpomembneje – divjih živali se ne hrani.
Ob vsakem opažanju – takojšnje obveščanje
Mesto Crikvenica poziva vse občane, da vsak stik z divjimi živalmi takoj prijavijo na elektronski naslov komunalnega redarstva: [email protected]. Le z ažurnim spremljanjem gibanja divjadi je mogoče organizirati učinkovite ukrepe.
