Hrvaška se pripravlja na enega največjih infrastrukturnih posegov zadnjih let, ki ne bo le povezal kopna z otokom Krk, ampak bo bistveno preoblikoval prometno logiko celotne regije. Novi most na Krk, katerega idejna zasnova je zdaj prvič tudi javno predstavljena, ni le inženirski dosežek – predstavlja jasno usmeritev države v kombinacijo avtomobilskega in železniškega prometa kot hrbtenice sodobne mobilnosti.
Projekt presega okvir običajne cestne infrastrukture. Vključuje zapletene viadukte, podaljške železniške proge in tri nove tunele. Če bo načrt potrjen in izveden, bo to pomenilo, da bo Krk postal prvi hrvaški otok, dostopen tako z avtom kot z vlakom.
Začetek bo na znani točki – nadaljevanje pa povsem novo
Nova avtocesta in ločeni prometni koridorji
Projekt predvideva, da se bo nova štiripasovna avtocesta začela na obstoječem križišču Kraljevica na avtocesti A7, so zapisali v hrvaškem časopisu Jutarnji list. Od obstoječega križišča se bo cesta ločila v smeri juga, podvozila pod jadransko magistralo in po 1,3 kilometra dosegla novo cestno točko: vozlišče Šmrika 2. Tam bo možna navezava tako na stari most kot tudi na obstoječe avtocestne povezave.
Predor kot ključna povezava med obstoječo infrastrukturo in mostom
Takoj za vozliščem bo speljan nov tunel dolžine 1200 metrov, ki bo vozila pripeljal neposredno do območja novega mostu. Posebnost je, da bo že tu prihajalo do ločevanja prometnih tokov – ločeno bo speljan železniški tunel, ki bo spremljal avtocesto, a v svojem koridorju.
Ta rešitev ne bo pomenila le večje pretočnosti, ampak tudi varnost in ločevanje hrupa ter vibracij, kar je bistveno za dolgotrajno vzdržnost konstrukcije.
Novi most na Krk bo nastal jugovzhodno od obstoječega
Natančna lokacija in osnovne značilnosti mostu
Most se ne bo gradil tik ob zdajšnjem Krškem mostu, temveč približno kilometer jugovzhodno. Na kopenski strani se bo začel med Črešnjevom in Jadranovim, zaključil pa se bo na polotoku Laterna, kjer se nahaja tudi lokalni kamnolom. Most bo premostil ožino Mala vrata, podobno kot obstoječi most, vendar nekoliko bolj proti jugovzhodu.
Višina, dolžina in konstrukcijske značilnosti
Most bo dolg 850 metrov, pri čemer bo osrednji razpon meril 570 metrov, kar ga bo uvrstilo med daljše mostove na Hrvaškem. Višina nivelete bo približno 50 metrov nad gladino morja, kar pomeni, da bodo lahko pod njim plula tudi večja plovila. S tem se bo ohranila osnovna pomorska povezljivost z zaledjem otoka.
Novi most bo imel štiri prometne pasove – po dva v vsako smer – in bo namenjen zgolj novemu prometnemu koridorju. Obstoječi Krški most bo ostal v uporabi, vendar bo prometno precej razbremenjen.
Železnica na Krk: ideja, ki postaja resnost
Priključitev na nizinsko progo in nova trasa
HŽ Infrastruktura je že začela izdelavo idejnega projekta za železniške dostopne poti. Predvideno je, da se bo nova železniška proga do Krka navezala na obstoječo nizinsko progo Rijeka–Zagreb v postaji Krasica. Od tam do nove luke v Omišlju bo treba zgraditi približno 22 kilometrov nove železniške infrastrukture.
Tudi most bo imel svoj železniški pas
Znotraj same konstrukcije mostu bo urejena posebna pot za železnico. Gre za največji infrastrukturni izziv tega projekta – kako znotraj iste konstrukcije ločiti prometne funkcije in zagotoviti statično varnost obeh tras. Od izhoda iz tunela pa vse do luke Omišalj bo potekala enotna železniška proga, dolga približno 9 kilometrov, speljana ob cesti ali deloma ločeno.
Zakaj je železnica na Krku strateškega pomena
Krk ima letališče, pristanišče in turizem – trije razlogi, zakaj je železnica ključna. Prvič, omogočila bo dostop za tovor brez obremenjevanja cestnega omrežja. Drugič, omogočila bo potniški promet v času turistične sezone, ko so obstoječe ceste pogosto zasičene. In tretjič, povezava z Zagrebom bo omogočila razvoj gospodarstva otoka z bistveno boljšimi logističnimi možnostmi.
Junija 2024 so med sedmimi prijavljenimi izbrali projektanta – konzorcij hrvaških in slovenskih podjetij, med njimi tudi projektanta Marjana Pipenbaherja, glavnega snovalca sedaj že slavnega mostu na otok Pelješac.
Tehnična izvedba: viadukti in trije tuneli
Prehod na otok bo speljan po treh ločenih viaduktih
Na območju polotoka Laterna se bosta trasi ceste in železnice ločili in nadaljevali vsaka po svojem viaduktu. Zgrajeni bodo trije ločeni viadukti, vsak dolg okoli 850 metrov. S tem se bo dosegla optimalna porazdelitev obremenitev ter prostorsko prilagajanje terenu.
Viadukti bodo omogočili “preskok” čez zahtevno topografijo polotoka in zagotovili čim bolj neposredno nadaljevanje poti.
Predori – vsak s svojo vlogo
Projekt predvideva gradnjo treh tunelov:
- Cestna tunela, dolga 643 m in 807 m
- Železniški tunel, dolg 875 m
Vsaka trasa bo imela svoj tunel, kar pomeni ločeno obravnavo varnosti, prezračevanja in evakuacijskih poti. Po izstopu iz tunela se trasa železnice usmeri proti luki v Omišlju, cesta pa proti letališču in osrednjemu delu otoka.
Krk bo postal prvi otok na Hrvaškem z vlakom
Če bo projekt izpeljan, bo Krk postal edini otok na Hrvaškem, povezan z železniškim prometom. To pomeni korak v smer trajnostne mobilnosti, bistveno zmanjšanje emisij, možnost razvoja multimodalnih terminalov ter hitrejši in varnejši dostop v poletni sezoni.
Projekt tudi jasno kaže, da Hrvaška razume pomen povezovanja prometnih sistemov. Avtomobilski in železniški tokovi ne tekmujejo, ampak se dopolnjujejo.
