Hrastova čipkarka (Corythucha arcuata) je žuželka, ki je v zadnjih letih povzročila veliko škode v slovenskih gozdovih. Tujerodne vrste predstavljajo vse večjo grožnjo za naravne ekosisteme po vsem svetu, in Slovenija ni izjema. Majhna žuželka Hrastova čipkarka izvira iz Severne Amerike in je invazivna vrsta, katere širjenje povzroča resne ekološke in gospodarske posledice.
Kaj je hrastova čipkarka?
Hrastova čipkarka je majhen insekt, velik približno 3 mm, ki spada v družino mrežekrilcev (Tingidae). Njeno telo je pretežno svetlo rjavo do kremasto belo, prepoznavna pa je po prosojni mrežasti strukturi na krilih in hrbtu, ki ji dajejo videz čipke. Odrasle žuželke in njihove ličinke se hranijo s sokovi hrastovih listov, kar povzroča poškodbe na drevesih.
Poškodbe in vpliv na gozdove
Hrastova čipkarka se hrani s sesanjem rastlinskih sokov iz spodnje strani listov, kar povzroči značilno razbarvanje listov – od belkasto-sivih do rjavkastih pik, ki se lahko združijo v večje suhe površine. Napad hrastove čipkarke oslabi drevesa, zmanjša njihovo fotosintezo in sčasoma povzroči njihovo izčrpanost. Dolgoročni vpliv invazije lahko privede do odmrtja posameznih dreves in poslabšanja celotnega gozdnega ekosistema.
Širjenje in nadzor hrastove čipkarke
Hrastova čipkarka je bila v Evropi prvič opažena v Italiji v zgodnjih 2000-ih, v Sloveniji pa so jo prvič zaznali leta 2016. Od takrat se je hitro razširila po večini države, predvsem v nižinskih gozdovih, kjer prevladujejo hrasti. Ker nima naravnih sovražnikov, se hrastova čipkarka hitro širi, kar otežuje njeno zatiranje. Nadzor nad hrastovo čipkarko je kompleksen izziv. Med najpogostejšimi pristopi so kemični ukrepi.
