Slovenci in Hrvati smo si na številnih področjih blizu – kulturno, jezikovno in geografsko. Toda v vsakdanji govorici hitro opazimo razliko: Hrvati svojih mesecev ne imenujejo januar, februar, marec … ampak siječanj, veljača, ožujak. Gre za staroslovanska poimenovanja, ki temeljijo na naravnih pojavih in življenjskih opravilih v posameznem obdobju leta.
Zakaj Hrvati še vedno uporabljajo stara imena mesecev?
Slovenci smo podobna imena prav tako uporabljali, a smo jih opustili. Naši koledarji, uradne ustanove in šole so prevzele zahodna, latinska poimenovanja. Hrvaška pa je svojo tradicijo ohranila – in z njo ohranila tudi drugačen odnos do časa.
Sodobna, stara slovenska in hrvaška imena mesecev
Slovensko in hrvaško poimenovanje mesecev v pregledni obliki
| Novejše slovensko ime meseca | Staro slovensko ime meseca | Hrvaško ime meseca |
|---|---|---|
| januar | prosinec | siječanj |
| februar | svečan | veljača |
| marec | sušec | ožujak |
| april | mali traven | travanj |
| maj | veliki traven | svibanj |
| junij | rožnik | lipanj |
| julij | mali srpan | srpanj |
| avgust | veliki srpan | kolovoz |
| september | kimavec | rujan |
| oktober | vinotok | listopad |
| november | listopad | studeni |
| december | gruden | prosinac |
Kaj pomenijo stara imena in zakaj jih velja poznati?
Prosinec in prosinac – isti koren, različna uporaba
V slovenščini je bil prosinec nekoč januar. Ime naj bi izhajalo iz glagola prosinuti – posijati, posvetiti skozi oblake. Januar pogosto prinaša občasno sonce med zimskimi oblaki, kar pojasnjuje logiko poimenovanja. Na Hrvaškem pa prosinac pomeni december, kar se zdi smiselno, saj tudi decembra sonce le redko prebije gosto nebo.
Traven in travanj – zeleni meseci z različno dolžino
V slovenščini sta obstajala mali traven (april) in veliki traven (maj). To je bil čas rasti, ko se je narava prebujala. Hrvati so izbrali enotno ime travanj za april, ki pomeni mesec trave. Poudarek je podoben, a razdeljenost v dveh mesecih pove več o natančnem opazovanju narave v slovenskih pokrajinah.
Srpan in srpanj – mesec žetve
Julij in avgust sta bila v slovenščini mali in veliki srpan – meseca, ko je bil srp nepogrešljivo orodje. Hrvaški srpanj označuje julij, avgust pa nosi ime kolovoz, kar pomeni čas, ko se pridelki odvažajo z vozi. Oboji torej poudarjajo žetvena opravila, a vsak s svojim poudarkom.
Pomen preostalih hrvaških imen mesecev
Siječanj – januar
Beseda izhaja iz glagola sjeći – sekati. Januar je bil tradicionalno mesec priprave na zimo, ko se je sekalo drva za kurjavo.
Veljača – februar
Eno najmanj jasnih poimenovanj. Po eni od razlag izvira iz besede veljati, kar pomeni »večati se«. Februar je mesec, ko se dan začne vidno daljšati.
Ožujak – marec
Ožujak pomeni mesec, ki zavaja. Lahko je topel in sončen, a hitro se vrne sneg. Zavajajoče vreme je navdihnilo poimenovanje.
Travanj – april
Z nastopom aprila se narava zares ozeleni. Ime travanj neposredno namiguje na travo – simbol nove rasti.
Svibanj – maj
Poimenovan po drevesu svib (rdeči dren), ki cveti maja. Povezava z naravo je očitna in slikovita.
Lipanj – junij
Junija zacveti lipa, ki ima v slovanskem svetu poseben simbolni pomen. Ime meseca temelji na botaničnem opazovanju.
Kolovoz – avgust
Avgust je mesec prevoza pridelkov. Kola in voz sta ključni besedi, iz katerih izhaja kolovoz.
Rujan – september
Rujati pomeni oglašati se, kar jeleni počnejo v septembru. Mesečno ime izvira iz jelenovega ruka.
Listopad – oktober
Mesec odpadajočega listja. Pri Slovencih listopad označuje november, na Hrvaškem oktober. V obeh primerih gre za resnično sliko jeseni.
Studeni – november
Studeno pomeni mrzlo. November je mesec, ko postane zrak ostrejši in tla zjutraj pomrznjena.
Prosinac – december
Ime se ponovno nanaša na svetlobo. Prosinuti – posijati skozi meglo. Gre za simbol upanja in bližajočega se zimskega sončnega obrata.
Zakaj smo Slovenci stara imena opustili?
Vpliv nemščine, cerkvene latinščine in kasnejše birokracije je postopoma izrinil domača imena mesecev. Šolski sistemi in koledarji so sledili uradnemu jeziku, medtem ko se je hrvaški jezik s pomočjo preporodnega gibanja odločil ohraniti slovansko obliko.
V slovenščini danes najdemo le redke ostanke – največkrat v literaturi, pri etnologih ali na tematskih prireditvah. A zanimanje za stara poimenovanja ponovno raste, predvsem kot del narodne identitete in spoštovanja do kulturne dediščine.
Stara imena mesecev kot okno v tradicionalni svet
Stara imena niso le jezikovni arhaizmi. So zapis življenja, ki je bilo usklajeno z letnimi časi. Vsako ime ni zgolj oznaka v koledarju, temveč opis dogajanja v naravi. V njih je zgoščeno znanje generacij – od kdaj sejati, kdaj žeti, kdaj pripravljati drva in kdaj pričakovati sneg.
Ponovna uporaba teh imen, tudi če zgolj simbolično, lahko okrepi naš odnos do narave in cikličnosti časa. Uči nas upočasniti in gledati v letni čas z odprtimi očmi, ne zgolj v datume na zaslonu telefona.
