Hrvaška pripravlja strožji nadzor nad turističnim oddajanjem apartmajev. Po predlogu novega zakona bo moral imeti vsak apartma oziroma druga nastanitvena enota, ki se oglašuje prek spletnih rezervacijskih platform, svojo registracijsko številko. Oblasti želijo s tem omejiti oddajanje na črno, hkrati pa načrtujejo višje kazni in širši nadzor.
Hrvaški sabor naj bi o končnem predlogu zakona o gostinski dejavnosti razpravljal danes, 12. novembra 2026. Predvidene spremembe so pomembne tudi za Slovence, ki imajo na Hrvaškem nepremičnine in jih oddajajo turistom. Lastništvo apartmaja namreč samo po sebi ne pomeni, da ga je dovoljeno oddajati brez ustreznih dovoljenj in registracije.
Poleg novih pravil za registracijo hrvaška vlada za leto 2027 predlaga tudi spremembe obdavčitve zasebnih nastanitev. V nekaterih turistično najbolj razvitih krajih bi se lahko zvišal najnižji dovoljeni pavšalni davek.
Vsak apartma bo moral imeti svojo registracijsko številko
Osrednja novost predlaganega zakona je enoten sistem registracije turističnih nastanitev.
Vsaka nastanitvena enota, ki se oddaja prek spletnih platform, bo morala imeti svojo registracijsko številko. Ta bo omogočala povezovanje oglasa s podatki o uradno registrirani nastanitvi.
To bo pomembno predvsem za ponudnike, ki apartmaje oglašujejo prek platform, kot sta Booking.com in Airbnb.
Podlaga za spremembe je tudi evropska uredba o kratkoročnem oddajanju nastanitev, ki se uporablja od 20. maja 2026. Ta določa pravila za registracijo in izmenjavo podatkov med spletnimi platformami ter pristojnimi organi držav članic
V državah oziroma na območjih, kjer se uporablja registracijski sistem, lahko pristojni organi zahtevajo odstranitev oglasov brez veljavne registracijske številke.
Nova pravila po navedbah hrvaške vlade ne bodo pomenila prepovedi kratkoročnega oddajanja. Njihov namen je omogočiti učinkovitejše preverjanje, kdo nastanitve oddaja zakonito.
Obveznost registracijskih številk v okviru tega sistema se ne bo nanašala na hotele in kampe.
Nadzor ne bo več samo v rokah inšpektorjev
Predlagani zakon širi tudi pristojnosti nadzornih organov.
Poleg državnega inšpektorata naj bi nadzor nad registriranim opravljanjem dejavnosti izvajali še hrvaška carinska uprava in občinski redarji.
To bi lahko povečalo število nadzorov, zlasti na turistično obremenjenih območjih ob Jadranu.
Za neregistrirano oddajanje so predvidene tudi višje globe, vendar je treba počakati na dokončno sprejeto zakonsko besedilo za natančne pogoje in višino sankcij.
Hrvaški minister za turizem in šport Tonči Glavina poudarja, da želijo z novimi pravili zaščititi zakonite ponudnike pred nelojalno konkurenco.
Nekateri lastniki bi lahko plačevali višji davek
Ločeno od zakona o gostinski dejavnosti hrvaška vlada pripravlja spremembe dohodninske zakonodaje, ki bi vplivale na pavšalno obdavčitev zasebnih turističnih nastanitev.
V turistično najbolj razvitih občinah in mestih prve kategorije bi se zakonski minimum letnega pavšalnega davka zvišal s 100 na 150 evrov na posteljo.
V drugi kategoriji bi se zvišal s 70 na 100 evrov na posteljo.
To pomeni, da bi lahko lastnik apartmaja s šestimi obdavčljivimi posteljami v kraju prve kategorije, kjer trenutno plačuje najnižjih 100 evrov na posteljo, namesto 600 evrov letno plačeval 900 evrov.
Toda povišanje ne bi bilo enako za vse lastnike.
Občine in mesta namreč določajo dejanske zneske znotraj zakonskih meja. Kjer je trenutni davek že 150 evrov ali več na posteljo, samo zvišanje zakonskega minimuma ne bi nujno prineslo dodatne obremenitve.
Tudi te davčne spremembe so za zdaj predlog, ne že dokončno določena nova obveznost.
Kaj morajo preveriti Slovenci, ki oddajajo apartmaje na Hrvaškem?
Slovenski lastniki apartmajev, ki jih oddajajo turistom, naj spremljajo predvsem sprejetje nove zakonodaje in način uvedbe registracijskih številk.
Če imajo več nastanitvenih enot, naj preverijo, kako bo registrirana vsaka posebej in katere podatke bodo morali navesti v spletnih oglasih.
Pomembno bo tudi preveriti veljavno lokalno odločitev o pavšalnem davku, saj predlagani minimum ne pove nujno, koliko bo posamezni lastnik dejansko plačal.
Predlagana davčna ureditev predvideva še avtomatizirano izmenjavo podatkov med državnimi evidencami in davčno upravo. Ta bi lahko na podlagi uradnih podatkov sama vpisovala oziroma izpisovala zavezance iz davčnega registra.
S tem bi se del administrativnih postopkov poenostavil, ne bi pa odpadle vse obveznosti lastnikov glede prijavljanja sprememb in predložitve dokumentacije.
Za zdaj je najpomembnejše spremljati odločitev hrvaškega sabora. Šele po dokončnem sprejetju zakona in objavi izvedbenih pravil bodo znani vsi roki ter postopki, ki jih bodo morali upoštevati tudi lastniki apartmajev iz Slovenije.
