Na Madžarskem v bližini meje s Slovenijo so potrdili pojav kuge drobnice, poroča Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Bolezen so potrdili pri živali, ki izvira iz Romunije. Ob tem recje pozivajo k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov.
Kaj je kuga drobnice?
Kuga drobnice spada med posebej nevarne bolezni živali – bolezni kategorije A. To so bolezni, ki se običajno ne pojavljajo v Evropski uniji in za katere je treba v primeru ugotovitve sprejeti takojšnje ukrepe za izkoreninjenje. Povzroča jo morbillivirus, ki je tesno povezan z virusom goveje kuge in prizadene koze, ovce in nekatere divje vrste malih prežvekovalcev, pa tudi kamele. Za PPR (peste des petits ruminants) sta značilni visoka obolevnost in umrljivost.
Povzroča jo morbillivirus
Kuga drobnice je virusna bolezen, ki se hitro širi med okuženimi živalmi, zlasti v regijah, kjer ni uvedenih ustreznih preventivnih ukrepov. Virus se prenaša predvsem z neposrednim stikom med okuženimi in zdravimi živalmi, lahko pa tudi posredno preko kontaminirane krme, vode in opreme. Inkubacijska doba bolezni je od 2 do 6 dni, bolezen pa se pri okuženih živalih izraža v obliki visoke telesne temperature, depresije, izgube apetita, izcedka iz oči in nosu, vnetja ustne sluznice ter hude driske, ki vodi v izsušitev in smrt.
Gospodarske posledice bolezni
Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo, saj prizadene živino, ki predstavlja pomemben vir prehrane in dohodka za kmete. Izbruhi PPR lahko povzročijo obsežne izgube zaradi visoke umrljivosti med živalmi, zmanjšane mlečnosti in nižjega prirasta teže. Poleg neposrednih izgub je potrebno upoštevati tudi stroške izkoreninjenja bolezni, vključno z omejitvami pri trgovanju z živalmi in živalskimi proizvodi, cepljenjem in sanitarno odstranitvijo okuženih živali.
Pojav bolezni v Evropi
PPR je bila prvič potrjena na območju EU leta 2018, in sicer v Bolgariji, kamor se je vnesla iz sosednje Turčije, kjer je bolezen stalno prisotna. Julija 2024 je bila PPR prvič potrjena tudi v Grčiji in Romuniji, ki sta bili prej prosti te bolezni. To je sprožilo nujne ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni v EU. Evropske veterinarske oblasti so sprejele stroge ukrepe, vključno s prepovedjo premikov okuženih čred, obveznim testiranjem živali in izvajanjem nadzorovanega cepljenja na ogroženih območjih.
Preventivni ukrepi in nadzor
Za preprečevanje in obvladovanje bolezni je ključno:
- Cepljenje – ena najučinkovitejših metod za preprečevanje PPR je cepljenje živali na območjih z visoko stopnjo tveganja.
- Omejevanje gibanja živali – nadzorovan transport živali in strogi veterinarski pregledi so bistveni za preprečevanje širjenja bolezni.
- Izolacija okuženih živali – bolne živali je treba takoj izolirati in preprečiti stik z zdravimi živalmi.
- Biološka varnost – izboljšanje higienskih standardov na kmetijah, razkuževanje opreme in strogo izvajanje biološke varnosti so ključni ukrepi.
Izzivi in prizadevanja za izkoreninjenje
Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sta si zastavili cilj izkoreniniti kugo drobnice do leta 2030. Kar pa zahteva obsežno sodelovanje med državami, izmenjavo informacij in usklajeno izvajanje ukrepov. Uspešne kampanje cepljenja in nadzorovanega upravljanja živalske populacije so ključne za preprečevanje ponovnih izbruhov bolezni.
