Jadransko morje, ob katerem vsako leto dopustujejo številni Slovenci, je precej bolj raznoliko, kot se zdi ob pogledu z obale. Njegova povprečna globina znaša približno 173 metrov, na najgloblji točki pa morsko dno leži kar 1233 metrov pod gladino. Ta točka je v južnem Jadranu, daleč od plitvih zalivov severnega dela morja.
Približno tri četrtine Jadrana je plitvejšega od 200 metrov. Toda globina se od Tržaškega zaliva proti jugu močno spreminja. Medtem ko je severni Jadran razmeroma plitev, se v njegovem osrednjem in južnem delu skrivajo globoke kotanje, podmorski pragovi in razgiban relief.
Severni Jadran je presenetljivo plitev
Ob slovenski obali morje nikjer ne doseže velikih globin. Najgloblja točka slovenskega morja je globoka približno 38 metrov, kar je neprimerljivo z globinami v južnem Jadranu.
Tudi širši severni Jadran je plitev. Severno od Pule globine večinoma ne presegajo 50 metrov, severno od Zadra pa je morje praviloma plitvejše od 100 metrov.
Takšna razporeditev globin vpliva tudi na temperaturo morja. Plitvejša voda se poleti hitreje segreva, pozimi pa lahko precej hitreje izgublja toploto. Zato so temperaturne razlike med severnim in južnim Jadranom v določenih obdobjih leta precejšnje.
Severni Jadran je tudi eno izmed območij, kjer lahko pozimi nastaja gosta, hladna in slana morska voda. Ta se zaradi večje gostote spušča proti globljim delom morja ter sodeluje pri njegovem kroženju.
Najgloblja točka je skoraj štirikrat globlja od Jabuške kotline
Med najbolj znanimi podmorskimi območji Jadrana je Jabuška kotlina, ki leži v osrednjem delu morja. Njena največja globina znaša približno 268 metrov.
Južneje je Palagruški prag, podmorsko območje, ki ločuje osrednji in južni del Jadrana. Na njegovem območju so globine bistveno manjše kot v Južnojadranski kotlini.
Prav tam, v južnem Jadranu, morje doseže največjo globino, približno 1233 metrov. To je več kot sedemkratnik povprečne globine Jadranskega morja.
Globoke kotanje niso pomembne le zaradi številk na zemljevidu. V njih se zadržujejo velike količine morske vode, njihova oblika pa vpliva na morske tokove, izmenjavo vode in življenjske razmere v globinah.
Jadran ni zaprt, njegova voda se nenehno izmenjuje
Čeprav je Jadransko morje dolgo in razmeroma ozko, ni izolirano. Z Jonskim morjem in preostalim Sredozemljem ga povezuje Otrantska vrata med Italijo in Albanijo.
Skozi to povezavo poteka izmenjava vodnih mas. V Jadran doteka voda iz Sredozemlja, del jadranske vode pa odteka proti jugu.
Pomembno vlogo imajo tudi reke, predvsem Pad, ki se izliva v severni Jadran. S sladko vodo prinašajo hranila in vplivajo na slanost ter razmere v obalnem morju.
Jadran zato ni povsod enako slan, topel ali bogat z morskimi organizmi. Razlike nastajajo zaradi globine, dotoka rek, morskih tokov in vremenskih razmer.
Zakaj je morje ob hrvaških otokih tako bistro?
Kdor je plaval ob dalmatinskih otokih, je verjetno opazil, da je voda marsikje izjemno prozorna. Razlog ni zgolj oddaljenost od večjih mest.
Na prosojnost vplivajo količina drobnih delcev v vodi, dotok rek, morski tokovi in sestava morskega dna. Ob kamnitih obalah, kjer je manj finega sedimenta, je lahko voda zelo bistra.
V severnem Jadranu je zaradi plitvine in vpliva rek pogosto več delcev, ki zmanjšujejo vidljivost. To pa samo po sebi ne pomeni, da je voda onesnažena ali neprimerna za kopanje.
Tudi barva morja ni neposreden pokazatelj njegove globine. Na videz vplivajo sončna svetloba, odboj od dna, delci v vodi in kot opazovanja.
🌊 Kako globoko je Jadransko morje?
Kliknite na območje in odkrijte razliko v globini.
Najgloblji del slovenskega morja dosega približno 38 metrov.
Jabuška kotlina leži v osrednjem delu Jadrana.
Najgloblja točka Jadrana leži v Južnojadranski kotlini.
Pod morsko gladino se skriva povsem drugačen svet
Jadransko morje je življenjski prostor številnih vrst rib, rakov, školjk, morskih sesalcev in drugih organizmov. Njihova razporeditev je močno povezana z globino.
V plitvem obalnem pasu uspevajo morske trave, med njimi pozejdonka, ki oblikuje pomembne podvodne travnike. Ti nudijo zavetje mladim ribam in drugim morskim živalim ter pomagajo zadrževati sediment.
V globljih predelih, kamor prodre bistveno manj svetlobe, so življenjske razmere drugačne. Temperatura je praviloma stabilnejša, organizmi pa so prilagojeni večjemu tlaku in pomanjkanju svetlobe.
Na globini 1000 metrov je tlak približno stokrat večji kot na morski gladini. Človek brez posebne opreme takšnih razmer ne more prenesti, za organizme, ki tam živijo, pa so naravno okolje.
Ko boste naslednjič gledali proti odprtemu morju, velja pomisliti, kako hitro se lahko pod navidezno ravno gladino spremeni pokrajina. V severnem Jadranu je dno pogosto oddaljeno le nekaj deset metrov, v južnem pa se spusti več kot kilometer globoko.
