Motar je ena tistih obmorskih rastlin, ki hitro navduši s svojim izrazitim okusom. Nekateri ga poznajo kot aromatičen dodatek k ribam, drugi ga radi postrežejo ob siru, olivah ali v solati. Njegova priljubljenost raste tudi zato, ker ga marsikdo povezuje z bogato vsebnostjo mineralov in joda. Prav zato se vsako sezono znova pojavi isto vprašanje: kako ga shraniti, da ostane uporaben še tedne ali mesece po nabiranju.
Dobra novica je, da postopek ni zapleten. Motar se najpogosteje konzervira podobno kot kumarice. Osnova je steriliziran kozarec, pripravljena mešanica vode in jabolčnega kisa ter nekaj klasičnih začimb, ki okus zaokrožijo, ne da bi preglasile rastlino. Tak način shranjevanja je domač, praktičen in primeren tudi za tiste, ki se vlaganja lotevajo prvič.
Motar se najlepše ohrani v blagi kisli osnovi
Pri domačem konzerviranju motarja se pogosto uporablja razmerje treh delov vode in enega dela jabolčnega kisa. To tekočino zavremo skupaj z nekaj zrnci popra, dvema ali tremi lovorjevimi listi in malo soli. Nato jo ohladimo in z njo prelijemo motar, ki smo ga pred tem naložili v steriliziran steklen kozarec.
Pomembno je, da je motar čist, svež in brez poškodovanih delov. Kozarci morajo biti dobro oprani in sterilizirani, saj prav čistoča odloča o tem, kako uspešno bo shranjevanje. Tekočina naj rastlino povsem prekrije.
Recept, ki ga je dobro preizkusiti v manjšem kozarcu
Ker je okus motarja precej poseben, velja prvič pripraviti manjšo količino. Kis lahko hitro prevlada, zato je smiselno tekočino med pripravo tudi poskusiti. Če deluje premočno, jo je mogoče še pravočasno nekoliko razredčiti. Prav tu je največ prostora za prilagoditev domačemu okusu.
Brez olja med shranjevanjem, z njim šele pri serviranju
Ena od pogostih napak je dodajanje olja že med konzerviranjem. Pri motarju to ni najboljša rešitev. Veliko bolj ustaljena praksa je, da se rastlina shrani v kisli osnovi, olje pa se doda šele takrat, ko jo postrežemo. Tako ostane okus čistejši, motar pa bolj primeren za različne jedi.
Nekateri prisegajo tudi na še bolj preprosto različico, pri kateri se motar shrani le v prekuhani slani vodi, včasih z dodatkom komarčka. Tak način je nekoliko bolj nežen, a kisla različica je med domačimi recepti še vedno najpogostejša.
Kdaj je motar pripravljen za uporabo?
Po domačih izkušnjah je običajno uporaben približno po dveh tednih. V tem času se okusi povežejo, rastlina pa dobi značilen vložen značaj. Hraniti ga je treba na primernem, hladnejšem mestu, po odprtju pa v hladilniku.
Okus morja v kozarcu ima svojo privlačnost
Motar ni le zanimiv dodatek na krožniku, ampak tudi lep primer, kako se lahko sezonska rastlina z nekaj potrpežljivosti spremeni v trajnejšo zalogo za poznejše tedne. Prav v tem je čar domačega konzerviranja. Ni pretirano zahtevno, rezultat pa na mizo prinese nekaj izrazito mediteranskega.
Takšen recept ostaja privlačen zato, ker je preprost, prilagodljiv in dovolj domač, da ga lahko brez večjih težav vključi skoraj vsako gospodinjstvo. Motar po dveh tednih v kozarcu pogosto pokaže še bolj zaokrožen okus, zato se trud hitro obrestuje.
