Maj v kuhinji hitro pokaže, katera živila smo pozimi hranili preveč sproščeno. Kuhinjski pult je toplejši, shramba ni več tako hladna, sonce močneje segreje prostor, sadje dozoreva hitreje, kruh se prej osuši ali splesni, krompir pa začne poganjati. Navade, ki so januarja še delovale, se ob prvih toplejših dneh spremenijo v razlog za zavrženo hrano.
Slovenci imamo pri shranjevanju živil veliko domačih pravil, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Nekatera so odlična, druga so ostala iz časa hladnih shramb, kamnitih kleti in drugačnega ritma nakupovanja. Danes hrano pogosto kupujemo za več dni vnaprej, stanovanja so toplejša, hladilniki polnejši, poletni izdelki pa pridejo na mizo že pred junijem. Prav zato se maja napake pri shranjevanju pokažejo prej, kot pričakujemo.
Kruh ne mara ne vlage ne vročine
Kruh je eno tistih živil, pri katerem ima skoraj vsaka hiša svoj sistem. Nekateri ga zavijajo v vrečko, drugi ga pustijo v papirju, tretji ga hranijo v omarici, četrti v hladilniku. Težava je, da se maja razmere hitro spremenijo. Topel in vlažen prostor pospeši plesnenje, suha kuhinja pa kruh hitreje izsuši.
Najboljši kompromis je čista posoda za kruh, vrečka iz blaga ali papirnata embalaža, ki ne zadržuje preveč vlage. Plastična vrečka je uporabna za kratek čas, vendar pri toplem vremenu hitro ustvari okolje, v katerem se kruh zmehča in prej pokvari. Hladilnik ni idealen za vsakdanji kruh, saj se lahko hitreje postara, je pa zamrzovalnik odličen za zalogo. Rezine zamrznemo in jih sproti popečemo.
Znak za alarm na rezini
Plesen na kruhu ni del, ki ga samo odrežemo. Če se pojavi vidna plesen, je bolje zavreči cel kos, posebej pri mehkem kruhu, saj se lahko razraste tudi tam, kjer je še ne vidimo.
Paradižnik izgubi okus v napačnem prostoru
Paradižnik mnogi samodejno pospravijo v hladilnik, ker se bojijo, da bo na pultu prehitro dozorel. A paradižnik pri prenizki temperaturi izgublja aromo, tekstura pa postane manj prijetna. Maja je zato treba najti srednjo pot. Če je paradižnik še trd in ne povsem zrel, naj dozori na pultu, stran od neposrednega sonca. Zelo zrel paradižnik lahko za kratek čas prestavimo v hladilnik, vendar ga pred uporabo pustimo nekaj časa na sobni temperaturi.
Podobno velja za breskve, nektarine in marelice. Trdi plodovi naj zorijo zunaj hladilnika, zreli pa naj gredo na hladno, če jih ne bomo pojedli isti dan. Sadje v zaprti plastični vrečki pri toplem vremenu hitro izgubi svežino.
Banane in jabolka niso vedno dobri sosedje
Nekatero sadje pospešuje zorenje drugega. Jabolka in banane lahko vplivajo na hitrejše mehčanje občutljivih sadežev. Če želite, da jagode, marelice ali breskve zdržijo dlje, jih ne tlačite v isto skledo z zelo zrelim sadjem.
Krompir, čebula in česen potrebujejo zrak
Krompir spada v hladen, temen in zračen prostor. Ne mara hladilnika, ne mara sonca in ne mara plastičnih vrečk. Maja je shramba pogosto že toplejša, zato krompir hitreje kali. Kaljenje ni samo lepotna težava, saj kaže, da živilo izgublja kakovost. Manjše poganjke lahko odstranimo, zelenih delov pa ne uporabljamo.
Čebula in česen prav tako potrebujeta zrak. Najslabša izbira je zaprt predal ali plastična vrečka, v kateri se nabira vlaga. Čebula naj ne bo tik ob krompirju, ker se lahko oba hitreje kvarita. Najboljša rešitev je suha, zračna košara ali mrežasta vreča, stran od sonca.
Zelenjava iz trgovine ni vedno pripravljena za hladilnik
Solata, mlada čebula, zelišča in sveža zelenjava potrebujejo vlago, vendar ne mokrote. Če jih v hladilnik pospravimo mokre in zaprte, se hitro začnejo mehčati in gniti. Bolje je odstraniti slabe liste, zelenjavo nežno osušiti in jo shraniti v posodi ali vrečki z nekaj papirnate brisače, ki vpije odvečno vlago.
Jagode so najbolj občutljive prav zdaj
Jagode so maja eno najbolj zaželenih živil, a tudi eno najbolj občutljivih. Napaka, ki jo naredi veliko ljudi, je pranje celotne košarice takoj po nakupu. Mokre jagode se hitreje pokvarijo, zato jih je bolje oprati tik pred uživanjem. V hladilniku naj bodo v plitvi posodi, ne stisnjene v globoki skledi.
Če je med jagodami ena mehka ali plesniva, jo odstranimo takoj. Ena slaba jagoda lahko hitro pokvari še sosednje. Pri domačih jagodah je še posebej pomembno, da jih pojemo kmalu, saj pogosto niso obdelane za dolgo transportno obstojnost.
Zelišča niso šopek za pozabo
Peteršilj, bazilika, meta in drobnjak pogosto končajo v kozarcu vode ali kar v vrečki. Bazilika ne mara hladilnika tako zelo kot peteršilj, saj na mrazu rada počrni. Peteršilj in meta pa se dobro obdržita v hladilniku, zavita v rahlo vlažno papirnato brisačo. Največ naredimo s tem, da zelišča pregledamo takoj po nakupu in odstranimo poškodovane dele.
>>> Shranjevanje določenih živil v plastiki naredi več škode kot koristi
Majska kuhinja potrebuje manj zalog in več pregleda
Najboljša navada v toplejšem delu leta ni večji hladilnik, ampak boljši pregled. Kupujmo manj občutljivega sadja naenkrat, kruh zamrznimo po porcijah, krompir hranimo v temi, jagode perimo šele pred uporabo, zelenjavo pa pospravimo suho in pregledano. Hladilnik naj ne bo prenatrpan, ker zrak v njem težje kroži.
Maja se začne obdobje, ko hrana hitreje pokaže napake pri shranjevanju. To ni razlog za skrb, temveč dober opomnik, da kuhinjske navade prilagodimo sezoni. Manj zavržene hrane pomeni nižji račun, boljši okus in manj slabe volje, ko zjutraj ugotovimo, da je kruh splesnel, jagode so se zmehčale, krompir pa je čez noč pognal dolge bele kalčke.
