Trg medu je bil leta 2023 vreden približno 9,3 milijarde ameriških dolarjev. Po napovedih strokovnjakov naj bi do leta 2033 njegova vrednost presegla 15 milijard, z letno rastjo okoli 5,2 odstotka. Gre za eno izmed najhitreje rastočih panog v segmentu naravnih živil, pri čemer izstopa porast zanimanja za ekološko pridelan med, ki predstavlja že 78 odstotkov svetovnega trga.
Največji proizvajalci medu na svetu
Indija in Kitajska na vrhu lestvice
Podatki o številu čebeljih družin, ki jih objavlja portal World Visualized, kažejo na prevlado azijskih držav. Indija zaseda prvo mesto s kar 12,66 milijona panjev, sledi Kitajska z 9,44 milijona. Iran z 8,3 milijona panjev utrjuje tretje mesto.
Vzpon Etiopije in Tanzanije
Med desetimi vodilnimi državami sta kar dve iz Afrike – Etiopija s 6,61 milijona in Tanzanija s 3,06 milijona panjev. To potrjuje, da je potencial za pridelavo medu prisoten tudi zunaj tradicionalnih evropskih ali ameriških okolij.
Prisotnost evropskih držav
Evropa je v tej primerjavi skromneje zastopana. Največ družin ima Španija (3,2 milijona), sledijo Rusija, Argentina, ZDA in Južna Koreja z razmeroma podobnimi številkami, okoli 2,8 do 3 milijone panjev.
Med kot odgovor na zdravje in trajnost
Naravno sladilo z dodano vrednostjo
Potrošniki po svetu vse bolj zavračajo rafiniran sladkor in umetna sladila. Med je kot naravno sladilo s protivnetnimi in antioksidativnimi lastnostmi postal logična izbira za številne, ki si prizadevajo za bolj zdravo prehrano.
Vloga v kozmetiki in farmaciji
Poleg prehrambene industrije ima med pomembno vlogo tudi v kozmetiki in farmaciji. Uporablja se v vlažilnih kremah, mazilih, zobnih pastah in celo kot antiseptik v naravni medicini.
Standardi ekološke pridelave
Ekološki oziroma bio med ni več niša, temveč postaja nova norma. Potrošniki vse bolj preverjajo poreklo in način pridelave, kar pridelovalce sili v transparentnost in boljše pogoje za čebele.
Slovenija in vloga kakovostne pridelave
Dežela kranjske čebele
Slovenija sicer številčno ne dosega vodilnih držav, a ima izjemno pomembno mesto zaradi tradicije, kakovosti in mednarodne prepoznavnosti. Čebele so vpisane celo v UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine, 20. maj pa je bil na pobudo Slovenije razglašen za svetovni dan čebel.
Manj količine, več vrednosti
Slovenski med ima oznako Zaščitena geografska označba, kar mu zagotavlja dodano vrednost. Pridelovalci se osredotočajo na čistost in sortnost, kar pomeni, da so cene na trgu lahko tudi do trikrat višje kot pri generičnem medu iz tujine.
Čebelarski turizem
Apiturizem v Sloveniji narašča. Vedno več turistov si želi obiskati panje, doživeti medeno masažo, okusiti med v kombinaciji z vini ali celo prespati v hišici ob čebelnjaku.
Pogled naprej: razvoj trga
Sledenje poreklu in digitalizacija
Z razvojem blockchain tehnologije postaja sledenje poreklu medu vedno bolj dosegljivo tudi manjšim pridelovalcem. Potrošniki bodo lahko hitro preverili, od kod med prihaja in kako je bil pridelan.
Med kot funkcionalno živilo
Na trg prihajajo novi izdelki: energijske ploščice z medom, fermentirani napitki na osnovi medu, med kot nadomestek glukoze v športni prehrani. To pomeni širitev uporabe izven klasičnega živilskega sektorja.
Vpliv podnebnih sprememb
Kljub rasti panoge že zdaj občutimo vpliv podnebnih sprememb. Zgodnje pomladi, suše in poplave vplivajo na čas cvetenja, kar zmanjšuje medenje. To pomeni, da se bo kakovostna pridelava še bolj selila tja, kjer je biodiverziteta ohranjena.
Vloga potrošnika
Podpora lokalnim pridelovalcem
Raje manj medu, a domačega. S tem podpirate lokalno ekonomijo in skrbite za čisto okolje.
Pozornost na oznake
EU ima stroga pravila označevanja. Bodite pozorni na oznake kot so “ekološki med”, “Zaščitena geografska označba” in “Slovenski med”. Delite znanje o medu, obiščite lokalnega čebelarja, vključite otroke v apituristične dejavnosti. Več znanja pomeni manj zlorab in več podpore za čebele, ki skrbijo za več kot le sladkost v življenju.
