Slovenska zastava se ob državnih praznikih pogosto pojavi na javnih stavbah, šolah, občinah in pred stanovanjskimi hišami. Toda pravila niso pri vseh praznikih enaka. Zakon izrecno določa nekaj praznikov, ob katerih se zastava izobesi, pri nekaterih pozneje uvedenih praznikih pa je njena uporaba dovoljena.
To je pomembna razlika, saj je v zadnjih desetletjih Slovenija dobila več novih državnih praznikov, med njimi tudi 15. september, 23. september in 25. oktober.
Ob katerih praznikih izobesimo zastavo?
Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije izrecno našteva pet prazničnih datumov oziroma obdobij:
– 8. februar, Prešernov dan,
– 27. april, dan upora proti okupatorju,
– 1. in 2. maj, praznik dela,
– 25. junij, dan državnosti in
– 26. december, dan samostojnosti in enotnosti.
Ob teh praznikih se zastava izobesi na poslopjih, kjer so uradni prostori državnih organov in organov lokalnih skupnosti. Zakon dopušča izobešanje tudi na drugih javnih objektih, stanovanjskih hišah in drugih primernih krajih. Zastava je izobešena ves čas praznika.
Za posameznika to pomeni, da lahko slovensko zastavo ob teh praznikih brez težav izobesi tudi na svoji hiši ali balkonu, seveda na primeren in spoštljiv način.
Kaj pa 15. september, 23. september in drugi novejši prazniki?
Po sprejetju zakona leta 1994 je Slovenija uvedla še več državnih praznikov. Med njimi so 8. junij, dan Primoža Trubarja, 17. avgust, priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september, priključitev Primorske k matični domovini, ter 23. september, dan slovenskega športa.
Sem sodijo še dan suverenosti 25. oktobra, dan znanosti 10. novembra in dan Rudolfa Maistra 23. novembra. Pri teh praznikih uradna razlaga države pravi, da se smiselno uporabljajo določbe zakona o izobešanju zastave, kar pomeni, da se zastava lahko izobesi.
To je posebej aktualno septembra, saj si v kratkem sledita kar dva taka datuma: 15. september in 23. september.
Ni vsak državni praznik tudi dela prost dan
Pri zastavi se hitro pojavi še ena dilema: ali je praznik tudi prost dan?
Ne vedno. Dan slovenskega športa, priključitev Primorske k matični domovini, dan suverenosti, dan Rudolfa Maistra, dan Primoža Trubarja in nekateri drugi državni prazniki niso dela prosti dnevi.
To pa ne pomeni, da praznik nima uradnega pomena ali da zastava ni primerna. Pomeni samo, da se delovni urnik zaradi praznika ne spremeni.
Kako jo pravilno izobesiti?
Zakon določa tudi osnovna pravila postavitve. Če je slovenska zastava izobešena skupaj z drugimi zastavami, mora imeti častno mesto. Če sta na primer dve zastavi druga ob drugi, je slovenska, gledano od spredaj, praviloma na levi strani. Pri treh zastavah je slovenska v sredini.
Če visi na običajnem drogu, si barve sledijo od zgoraj navzdol: bela, modra, rdeča. Grb mora biti v zgornjem levem delu zastave. Poškodovane ali očitno neprimerne zastave se ne sme uporabljati.
Najbolj preprosto pravilo za domačo uporabo je zato naslednje: zastava naj bo čista, cela, pravilno obrnjena in postavljena tako, da se z njo ravna spoštljivo.
