Morebitna zaustavitev Nuklearne elektrarne Krško zaradi previsoke temperature in nizkega pretoka Save ne bi bila nenadna. Moč reaktorja bi zmanjševali postopoma, celoten proces do popolne zaustavitve pa bi lahko po trenutnih ocenah trajal približno teden dni.
Predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer v ponedeljek zvečer še ni mogel napovedati, pri katerih razmerah bi odločitev dejansko sprejeli. V oddaji Odmevi na TV Slovenija je pojasnil, da bi bil postopek povezan z nadaljnjim razvojem temperature in pretoka Save ter z zmožnostjo elektrarne, da ostane znotraj predpisanih okoljskih omejitev.
NEK je v ponedeljek in torek, 3. in 4. avgusta, še obratovala s polno močjo reaktorja. Vključeni so bili hladilni stolpi, s katerimi elektrarna del toplote odvaja v zrak in tako zmanjšuje obremenitev reke. Pretok Save je zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin nizek, njena temperatura pa ostaja visoka.
Najprej bi zmanjšali moč reaktorja
Zaustavitev ne bi bila prvi ukrep. Elektrarna bi najprej postopoma zmanjšala moč reaktorja in s tem količino proizvedene toplote, ki jo je treba odvesti iz sistema. Nižja moč pomeni tudi manjšo proizvodnjo električne energije, vendar omogoča lažje spoštovanje omejitev, povezanih s Savo.
Hladilni stolpi se vključijo ob zmanjšanem pretoku reke. Njihova naloga je preprečiti, da bi NEK naravno temperaturo Save presegla za več od dovoljene vrednosti. Sistem lahko glede na vremenske razmere v zrak odvede približno 400 do 600 megavatov toplote.
Okoljski pogoji med drugim določajo, da se sme dnevna povprečna temperatura Save zaradi delovanja elektrarne povečati največ za tri stopinje Celzija. Temperatura reke po popolnem mešanju s hladilno vodo praviloma ne sme preseči 28 stopinj Celzija.
Pot do popolne ustavitve bi trajala približno teden dni
Če zmanjševanje moči in delovanje hladilnih stolpov ne bi več zadostovala, bi lahko sledila popolna zaustavitev. Po Pfeiferjevih besedah bi obdobje od začetnega zmanjševanja moči do ustavitve trajalo približno teden dni.
Takšna časovnica kaže, da ne gre za nenadno varnostno zaustavitev zaradi tehnične napake. Upravljavci bi moč prilagajali razmeram v reki in sproti spremljali vremenske napovedi, pretok, temperaturo vode ter dovoljene okoljske vrednosti.
Pfeifer je poudaril, da z elektrarno ni nič narobe. Za nadaljnje obratovanje potrebuje predvsem ugodnejše naravne pogoje, torej večji pretok Save in nižjo temperaturo reke. Trenutne napovedi pa po njegovih besedah vsaj za naslednjih 14 dni ne kažejo večje spremembe.
Ponovni zagon bi bil hitrejši od zaustavljanja
Po izboljšanju razmer bi se NEK lahko vrnila v omrežje precej hitreje. Pfeifer ocenjuje, da bi elektrarna od ponovnega zagona do polne moči potrebovala dan ali dva.
Pred tem bi morali upravljavci preveriti, ali pretok in temperatura Save ponovno omogočata varno ter okoljsko skladno obratovanje. Tudi povečevanje moči bi potekalo nadzorovano, saj se z večjo proizvodnjo povečuje količina toplote, ki jo mora hladilni sistem oddati.
Odločitev bo odvisna predvsem od vremena
Za zdaj popolna ustavitev še ni napovedana. Najpomembnejši bodo razvoj vročinskega vala, morebitne padavine v porečju Save in spremembe njenega pretoka.
Primer kaže, da je lahko delovanje elektrarne tehnično brezhibno, proizvodnjo pa vseeno omejijo okoljske razmere. NEK bi zato moč zmanjševala dovolj zgodaj in postopoma. Popolna zaustavitev bi bila zadnja možnost, ponovni zagon pa bi sledil šele po ohladitvi reke in izboljšanju pretoka.
