Kitajci začeli shranjevati elektriko globoko pod zemljo, uporabljajo stisnjen zrak

Spremljajte še več novic iz Vse za moj dan

Kitajska je 16. novembra 2026 v električno omrežje priključila novo napravo za shranjevanje energije, ki namesto običajnih baterij uporablja stisnjen zrak. Električno energijo lahko shranjuje v ogromnih podzemnih prostorih, nato pa jo po potrebi ponovno oddaja v omrežje.

Naprava z močjo 300 megavatov lahko shrani 1.800 megavatnih ur energije. To pomeni, da lahko pri polni moči elektriko neprekinjeno oddaja šest ur. Projekt, imenovan Yuanchu No. 1, stoji v mestu Yumen v provinci Gansu na severozahodu Kitajske.

Posebnost naprave so umetno izkopane podzemne votline. Gre za prvo napravo te velikosti na svetu, ki za shranjevanje stisnjenega zraka uporablja takšne umetno zgrajene prostore, in ne naravnih podzemnih votlin ali opuščenih rudnikov.

Kako lahko elektriko shranjujemo v zraku?

Osnovna zamisel je precej preprosta. Električno energijo uporabimo za poganjanje velikih kompresorjev, ki stiskajo zrak in ga potiskajo v podzemne prostore. Zrak je tam shranjen pod zelo visokim tlakom.

Ko električno omrežje potrebuje dodatno energijo, stisnjen zrak nadzorovano sprostijo. Ta poganja turbino, povezano z generatorjem, ki ponovno proizvaja elektriko.

Postopek je podoben delovanju tlačne posode, le da je pri kitajskem projektu vse skupaj izvedeno v precej večjem merilu. Pri stiskanju zraka nastaja tudi toplota. Naprednejši sistemi jo shranjujejo in pozneje uporabijo pri ponovnem segrevanju zraka pred njegovim prehodom skozi turbino.

Tako zmanjšajo izgube energije in izboljšajo učinkovitost celotnega postopka. Pri kitajskem projektu uporabljajo tehnologijo, pri kateri za ponovno segrevanje zraka ni potrebno dodatno kurjenje goriva.

Nov način shranjevanja elektrike na Kitajskem
Nov način shranjevanja elektrike na Kitajskem

Štiri podzemne votline na globini 110 metrov

Podzemni del naprave sestavljajo štiri umetno izkopane votline, ki ležijo približno 110 metrov pod površjem.

Njihova skupna prostornina znaša približno 200.000 kubičnih metrov.

Za lažjo predstavo: to je približno toliko prostora, kot bi ga zavzemalo 80 olimpijskih plavalnih bazenov, če bi imel vsak prostornino 2.500 kubičnih metrov.

Toda pod zemljo ni vode, temveč zrak, stisnjen pod visokim tlakom.

Po podatkih razvijalca je sistem zasnovan za delovanje pri tlaku do 18 megapaskalov oziroma približno 180 barov.

To je približno 180-kratnik običajnega atmosferskega tlaka na morski gladini.

Prav zagotavljanje varnosti in tesnjenja tako velikih podzemnih prostorov je eden največjih tehničnih izzivov projekta.

Pri uporabi umetno izkopanih votlin je prednost tudi ta, da naprave ni treba graditi izključno na območjih z ustreznimi naravnimi podzemnimi prostori.

Koliko elektrike lahko dejansko shrani?

Kapaciteta naprave znaša 1.800 megavatnih ur, kar je enako 1,8 milijona kilovatnih ur.

To je količina elektrike, ki bi jo povprečno gospodinjstvo s porabo 10 kilovatnih ur na dan porabilo v 180.000 dneh.

Povedano drugače, ena popolna izpraznitev zalogovnika bi teoretično zadostovala za dnevno porabo približno 180.000 takšnih gospodinjstev.

Gre za primerjavo količine energije, ne za podatek o dejanskem številu oskrbovanih gospodinjstev. V resničnem električnem omrežju so pomembni tudi trenutna poraba, izgube pri prenosu in razpoložljiva moč.

Kitajski razvijalec navaja, da bi naprava ob predvidenem načinu obratovanja lahko letno oddala do 600 milijonov kilovatnih ur elektrike.

To je načrtovana zmogljivost, ne že dosežena letna proizvodnja.

Pri shranjevanju se izgubi približno 28 odstotkov energije

Nobena naprava za shranjevanje elektrike ni povsem učinkovita.

Pri stiskanju zraka, njegovem segrevanju in poznejšem poganjanju turbin nastajajo izgube.

Za kitajsko napravo navajajo približno 72-odstotni izkoristek celotnega cikla.

To pomeni, da bi od 100 kilovatnih ur elektrike, porabljenih za polnjenje zalogovnika, ob praznjenju dobili nazaj približno 72 kilovatnih ur.

Preostalih 28 kilovatnih ur predstavljajo izgube v procesu.

Takšna učinkovitost je pomembna, vendar sama po sebi še ne pomeni, da je tehnologija boljša od vseh baterijskih sistemov. Litij-ionske baterije lahko dosegajo višji izkoristek, vendar imajo drugačne stroške, zahteve po materialih in omejitve glede trajanja shranjevanja.

Prednost stisnjenega zraka je predvsem možnost shranjevanja velikih količin energije za več ur, z manjšo neposredno odvisnostjo od baterijskih surovin.

Zakaj Kitajci potrebujejo takšne naprave?

Kitajska hitro povečuje proizvodnjo elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn.

Njihova največja posebnost je, da elektriko proizvajajo glede na vremenske razmere.

Sončna elektrarna opoldne lahko proizvaja veliko energije, zvečer pa njena proizvodnja pade. Vetrne elektrarne imajo podobna nihanja, le da so odvisne od vetra.

Če proizvodnja preseže trenutno porabo in možnosti prenosa elektrike drugam, lahko del energije ostane neizkoriščen.

Zalogovniki omogočajo, da presežek shranimo za poznejšo uporabo.

Prav zato so takšne naprave posebej zanimive za območja z velikimi sončnimi in vetrnimi elektrarnami, kakršna so tudi na severozahodu Kitajske.

Elektriko je mogoče shranjevati v času večje proizvodnje in jo vračati v omrežje zvečer, ob povečani porabi ali takrat, ko veter oslabi.

Takšna tehnologija ne proizvaja dodatne energije iz nič. Njena naloga je, da že proizvedeno elektriko prestavi iz enega dela dneva v drugega.

Elektrika iz sončnih panelov
Sončna elektrarna

Ali bi kaj podobnega lahko imeli tudi v Sloveniji?

Shranjevanje elektrike je pomembno tudi za slovenski elektroenergetski sistem, predvsem zaradi vse večjega števila sončnih elektrarn.

V Sloveniji že uporabljamo eno od najbolj uveljavljenih tehnologij za shranjevanje energije, črpalno hidroelektrarno Avče.

Ta električno energijo shranjuje tako, da ob presežkih elektrike črpa vodo v višje ležeči zbiralnik. Ko je elektrike premalo oziroma je dražja, voda steče nazaj skozi turbine in proizvaja elektriko.

Kitajska naprava deluje po drugačnem načelu, vendar rešuje podobno težavo.

Pri nas bi bilo treba za uporabo podzemnega stisnjenega zraka najprej preveriti ustreznost geoloških razmer, stroške gradnje in povezavo z električnim omrežjem.

Izkušnje s kitajskega projekta bodo zato zanimive tudi za druge države, ki iščejo možnosti za večurno shranjevanje večjih količin energije.

Kitajska naprava je prvič oddala elektriko v omrežje 16. novembra 2026. Ta mejnik potrjuje uspešno prvo priključitev in proizvodnjo elektrike, o dolgoročni zanesljivosti ter dejanski gospodarnosti tehnologije pa bo mogoče bolje presojati po daljšem obdobju obratovanja.

Blaž

Blaž je glavni pisec in urednik portala Vse za moj dan. Pišem o domu, vrtu, hrani, potovanjih, Jadranu in vsakdanjih zanimivosti iz Slovenije.

Morda bi vas zanimalo tudi

Vse za moj dan
Pregled zasebnosti

Spletna stran uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo kar najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in omogočajo funkcije, kot so prepoznavanje ob ponovnem obisku naše spletne strani ter pomoč naši ekipi pri razumevanju, kateri deli spletne strani so vam najbolj zanimivi in uporabni.