V Sloveniji živi več moških kot žensk. Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo na začetku leta 2026 v državi 1.074.630 moških in 1.060.477 žensk. Razlika znaša 14.153 prebivalcev, moški pa predstavljajo 50,3 odstotka prebivalstva.
To je precejšnja sprememba glede na preteklost, ko so bile ženske številčnejše. Moški v Sloveniji prevladujejo že sedmo leto zapored, razlog pa je predvsem priseljevanje tujih državljanov, med katerimi je več moških.
Ob mednarodnem dnevu moških, ki ga praznujemo danes, 19. novembra, je SURS objavil tudi številne druge zanimive podatke. Med drugim razkriva, katero moško ime je najpogostejše, pri kateri starosti se moški poročajo in kdaj se v povprečju upokojijo.
Franc ostaja najpogostejše moško ime
Najpogostejše moško ime v Sloveniji je še vedno Franc. Na začetku leta je bilo v državi 17.590 moških s tem imenom, kar je približno 700 manj kot leto prej. Na drugem mestu je Marko s 17.158 prebivalci.
Med novorojenimi dečki pa so priljubljena druga imena. Leta 2025 so starši najpogosteje izbrali ime Mark, ki ga je dobilo 198 dečkov. Sledil je Luka s 194 novorojenčki.
Razlika med najpogostejšimi imeni vseh generacij in imeni novorojenčkov lepo kaže, kako se poimenovanja spreminjajo skozi desetletja.

Moški se v povprečju poročijo pri 32,6 leta
SURS je ob letošnjem prazniku predstavil tudi povprečne starosti ob pomembnih življenjskih dogodkih.
Slovenski moški se je leta 2025 v povprečju prvič zaposlil pri 23,3 leta, od staršev pa se je odselil pri 30 letih.
Ob prvi poroki je bil povprečno star 32,6 leta, ob rojstvu otroka pa 33,8 leta.
Povprečna starost ob razvezi je znašala 47,8 leta. Starostno pokojnino je začel prejemati pri 62,8 leta.
Zanimiv je tudi podatek o zakonskem stanu. Med moškimi, starimi najmanj 15 let, je bilo leta 2025 največ samskih, in sicer 48,9 odstotka. Poročenih je bilo 42,4 odstotka, razvezanih 6,1 odstotka, ovdovelih pa 2,6 odstotka.
Ti deleži zajemajo tudi mlajše moške, ki se še niso poročili, zato ne pomenijo, da skoraj polovica odraslih moških živi brez partnerke.
Športno aktivni, a jih ima veliko preveč kilogramov
Ena zanimivejših ugotovitev letošnje statistike je povezana z zdravjem in telesno aktivnostjo.
Kar 79,3 odstotka slovenskih moških, starih najmanj 16 let, se je leta 2025 vsaj enkrat tedensko rekreativno ukvarjalo s športom oziroma bilo telesno aktivnih zunaj delovnega časa. To je občutno več od evropskega povprečja, ki je znašalo 62,7 odstotka.
Kljub temu ima v Sloveniji precejšen delež moških čezmerno telesno maso. Po podatkih SURS je bilo 44,7 odstotka moških čezmerno hranjenih, dodatnih 20,8 odstotka pa jih je spadalo v skupino z debelostjo.
Skupaj to pomeni 65,5 odstotka oziroma skoraj dve tretjini moških, starih najmanj 16 let.
Razvrstitev temelji na indeksu telesne mase, ki upošteva razmerje med višino in težo. Pri posameznikih sicer ne upošteva razlik v mišični masi in telesni sestavi.
Povprečni slovenski moški je bil po podatkih za leto 2025 visok 178,4 centimetra in težak 85,9 kilograma.
Telesna aktivnost in telesna masa se torej ne gibljeta vedno v isti smeri. Na telesno maso poleg gibanja vplivajo tudi prehrana, starost, zdravstveno stanje in drugi dejavniki.

Povprečna starost moških je nižja kot pri ženskah
Moški v Sloveniji so bili na začetku leta 2026 v povprečju stari 43,2 leta, ženske pa 46,0 leta. Razlika znaša 2,8 leta.
Še precej večja je razlika pri povprečni starosti ob smrti. Pri moških je leta 2025 znašala 75,4 leta. To ni enako pričakovani življenjski dobi. Za dečke, rojene leta 2025, SURS ocenjuje pričakovano življenjsko dobo 79,7 leta.
Prva številka opisuje povprečno starost ljudi, ki so umrli v določenem letu, druga pa statistično pričakovano življenjsko dobo novorojenčka ob upoštevanju takratnih razmer umrljivosti.
Moški prevladujejo v industriji in gradbeništvu
Med delovno aktivnimi moškimi jih je bilo leta 2025 največ zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, in sicer 27,1 odstotka.
Sledilo je gradbeništvo s 13,4 odstotka, nato trgovina z 9,7 odstotka ter prevoz in skladiščenje z 9,3 odstotka.
Stopnja delovne aktivnosti moških je znašala 75,2 odstotka, pri ženskah pa 70,4 odstotka.
Razlike so bile tudi v plačah. Oktobra 2025 je povprečna bruto plača za plačano uro pri moških znašala 14,13 evra, pri ženskah pa 13,67 evra. Plačna vrzel med spoloma je tako znašala 3,3 odstotka.
Pri tem ne gre za primerjavo plač moškega in ženske, ki opravljata povsem enako delo pri istem delodajalcu, temveč za povprečje vseh zaposlenih, zajetih v statistiki.
Zakaj sploh praznujemo mednarodni dan moških?
Mednarodni dan moških vsako leto obeležujemo 19. novembra. Od leta 1999 se je razširil v več kot 80 držav.
Letošnja tema je »Prihodnost je za vsakogar«, ki v ospredje postavlja dobro počutje, enakopravnost in sodelovanje moških, fantov ter družbe.
Praznik opozarja tudi na vprašanja, o katerih moški pogosto težje spregovorijo, med drugim o duševnem zdravju, osamljenosti, družinskih odnosih in skrbi za zdravje.
Za starejše moške je to lahko tudi priložnost za razmislek o rednih zdravstvenih pregledih, ohranjanju telesne moči in družabnih stikih po upokojitvi.
Statistični podatki kažejo, da so slovenski moški nadpovprečno aktivni, vendar to ne pomeni, da je skrb za zdravje samoumevna. Redno gibanje, uravnotežena prehrana in pravočasno ukrepanje ob zdravstvenih težavah ostajajo pomembni v vseh življenjskih obdobjih.
Slovenski moški v številkah
Izberite področje in odkrijte zanimivosti iz statistike SURS.
Moški v Sloveniji številčno prevladujejo že sedmo leto zapored. K temu je prispevalo predvsem priseljevanje.
Leta 2025 je ime Mark dobilo 198 dečkov, ime Luka pa 194. Franc je še vedno najpogostejše ime med vsemi generacijami.
Podatek vključuje 44,7 % čezmerno hranjenih in 20,8 % moških z debelostjo, starih najmanj 16 let.
Toliko lahko v povprečju pričakujejo dečki, rojeni leta 2025, ob upoštevanju takratnih razmer umrljivosti.
