Razlika med ogrevanjem stanovanja na 20 ali 23 stopinj Celzija lahko v eni kurilni sezoni pomeni več sto evrov. Če gospodinjstvo za ogrevanje pri 20 stopinjah porabi 1.200 evrov, bi lahko pri 21 stopinjah strošek narasel na približno 1.272 evrov, pri 23 stopinjah pa na okoli 1.416 evrov. To je 216 evrov razlike med najnižjo in najvišjo temperaturo.
Izračun temelji na okvirni predpostavki, da vsaka dodatna stopinja pomeni približno šest odstotkov več energije za ogrevanje glede na izhodiščno porabo. Gre za poenostavljen primer, ne za napoved dejanskega računa. Koliko boste plačali, je odvisno predvsem od izolacije stavbe, velikosti ogrevanih prostorov, vremena, načina ogrevanja in cene energenta.
Kolikšna je razlika med 20, 21 in 23 stopinjami?
Ministrstvo za okolje je med nasveti za varčno rabo energije navedlo, da lahko znižanje sobne temperature za eno stopinjo prinese do šest odstotkov prihranka energije za ogrevanje.
Ta podatek je uporaben za približno oceno, vendar šest odstotkov ni zagotovljen prihranek v vsakem gospodinjstvu.
Za primerjavo smo vzeli stanovanje oziroma hišo, kjer bi ogrevanje pri stalni temperaturi 20 °C v celotni sezoni stalo 1.200 evrov.
| Sobna temperatura | Okvirni sezonski strošek | Razlika glede na 20 °C |
|---|---|---|
| 20 °C | 1.200 € | — |
| 21 °C | 1.272 € | +72 € |
| 23 °C | 1.416 € | +216 € |
Pri tem uporabljamo enostaven primerjalni model: za vsako stopinjo nad 20 °C prištejemo šest odstotkov izhodiščnega stroška ogrevanja.
V resničnem stanovanju poraba ne narašča vedno natančno po takšnem pravilu. Odvisna je od razlike med notranjo in zunanjo temperaturo, toplotnih izgub ter načina delovanja ogrevalne naprave.
Vseeno je primerjava dovolj nazorna, da pokaže, zakaj lahko že majhna sprememba termostata vpliva na stroške.
V starejši hiši je lahko razlika precej večja
Pri slabo izolirani hiši se toplota skozi zidove, okna, streho in druge dele stavbe izgublja hitreje kot v sodobnem energijsko varčnem objektu. Če želimo notranjo temperaturo ohranjati na 23 °C, mora ogrevalni sistem te izgube nenehno nadomeščati.
Vzemimo starejšo hišo, kjer bi ogrevanje pri 20 °C stalo 2.500 evrov na sezono.
Ob enaki šestodstotni predpostavki bi ogrevanje na 21 °C pomenilo približno 150 evrov dodatnega stroška, ogrevanje na 23 °C pa približno 450 evrov.
V stanovanju, kjer je izhodiščni sezonski strošek 600 evrov, bi bila razlika med 20 in 23 °C po istem modelu le 108 evrov.
To ne pomeni, da starejša hiša nujno porabi več energije od vsakega stanovanja. Veliko je odvisno od površine, dejanske izolacije, sosednjih ogrevanih prostorov in drugih okoliščin.
V večstanovanjskih stavbah je pomemben tudi način obračunavanja toplote. Če se del stroškov deli po površini oziroma dogovorjenem ključu, se nižja poraba posameznega stanovanja ne prenese nujno v enako velik prihranek na računu.
Koliko stane kilovatna ura ogrevanja?
Enaka količina toplote nima enake cene pri vseh ogrevalnih sistemih.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna cena električne energije za gospodinjstva v drugem četrtletju 2026 znašala 0,215 evra na kilovatno uro, povprečna cena zemeljskega plina pa 0,087 evra na kilovatno uro.
Toda to še ni neposredna primerjava stroškov ogrevanja. Plinski kotel del energije izgubi, toplotna črpalka pa lahko iz ene kilovatne ure elektrike pridobi več kilovatnih ur toplote.
Za orientacijo smo pripravili poenostavljen primer:
| Način ogrevanja | Okvirni strošek 1 kWh koristne toplote |
|---|---|
| Toplotna črpalka, sezonsko grelno število 3 | 0,072 € |
| Zemeljski plin, 90 % izkoristek kotla | 0,097 € |
| Daljinsko ogrevanje | 0,150 € |
| Kurilno olje, 85 % izkoristek kotla | 0,182 € |
| Neposredno električno ogrevanje | 0,215 € |
Pri kurilnem olju je uporabljena primerna računska predpostavka 1,55 evra na liter in približno 10 kWh energije na liter. Pri daljinski toploti je 0,15 evra na kilovatno uro zgolj ilustrativna cena.
V tabeli so prikazani predvsem stroški porabljene energije. Niso zajeti vsi fiksni stroški, omrežnina, vzdrževanje sistema, dimnikarske storitve ali morebitni posebni obračunski pogoji. Zato številk ni mogoče neposredno enačiti s celotnim gospodinjskim računom.
Toplotna črpalka je lahko ob ugodnem delovanju precej cenejša na enoto proizvedene toplote, vendar je njen dejanski izkoristek odvisen od zunanje temperature, naprave in potrebne temperature ogrevalne vode.
Pri neposrednem električnem ogrevanju pa je praviloma potrebna približno ena kilovatna ura elektrike za eno kilovatno uro toplote.
Izračunajte, koliko bi ogrevanje lahko stalo pri vas
Za primerjavo ni treba poznati vseh tehničnih podatkov ogrevalne naprave. Najbolj uporabno je, če veste, koliko energije oziroma denarja običajno porabite samo za ogrevanje prostorov.
Spodnji izračun omogoča izbiro velikosti in vrste stanovanja ter načina ogrevanja. Prikaže okvirno porabo pri 20, 21 in 23 stopinjah ter razliko v stroških.
Rezultati so informativni. Temeljijo na predpostavkah o letnih toplotnih potrebah in cenah energentov, zato niso nadomestilo za energetsko izkaznico ali individualni izračun stroškov.
Koliko vas bo stalo ogrevanje?
Primerjajte 20, 21 in 23 °C za svoj dom.
Izračun uporablja okvirne predpostavke o porabi energije in ceni ogrevanja.
Izhodiščna letna potreba pri 20 °C je 85, 125 ali 200 kWh toplote na m², odvisno od izbranega tipa stavbe. Vsaka dodatna stopinja poveča ocenjeno potrebo za 6 % izhodišča. Uporabljene cene in izkoristki so ilustrativni. Fiksni stroški niso vključeni.
VSEZAMOJDAN.SI · INFORMATIVNI IZRAČUNAli je 20 stopinj dovolj za udobno bivanje?
Za številna gospodinjstva je dnevna temperatura okoli 20 ali 21 °C primerna, vendar enaka nastavitev ne ustreza vsem.
Starejši ljudje, majhni otroci, osebe z določenimi zdravstvenimi težavami in ljudje, ki večino dneva sedijo, lahko potrebujejo toplejše okolje.
Prihranek zato ne sme biti razlog za bivanje v neustrezno hladnem stanovanju. Pomembni so tudi vlaga, prezračevanje in preprečevanje plesni.
Običajno je smiselno razlikovati med prostori. Spalnica je lahko nekoliko hladnejša od dnevne sobe, kopalnico pa večina ljudi želi ogreti bolj, zlasti med uporabo.
V starejših hišah lahko velike razlike med temperaturo zraka in hladnimi površinami sten zmanjšajo občutek udobja. Zato zgolj številka na termostatu ne pove vsega.
Kaj lahko še naredite pred začetkom zime?
Najprej preverite, ali termostat dejansko vzdržuje temperaturo, ki ste jo nastavili. Koristno je tudi, da primerjate njegovo vrednost s sobnim termometrom, postavljenim stran od radiatorja in neposredne sončne svetlobe.
Radiatorjev ne zastirajte s težkimi zavesami ali pohištvom, saj se tako toplota slabše širi po prostoru.
Stanovanje prezračujte kratko in intenzivno, namesto da so okna dalj časa priprta. Ob pravilnem prezračevanju se zrak zamenja hitreje, stene in pohištvo pa se manj ohladijo.
Če imate možnost spremljati dnevno ali tedensko porabo energenta, je koristno narediti preprost preizkus. Temperaturo za nekaj dni nastavite nekoliko nižje, nato spremljajte porabo in občutek udobja.
Za pošteno primerjavo je treba upoštevati tudi vreme. Če je en teden bistveno hladnejši od drugega, bo poraba lahko večja kljub nižje nastavljenemu termostatu.
Pri obračunu daljinskega ogrevanja in skupnih kotlovnicah pa preverite, kateri del računa je odvisen od dejanske porabe in kateri predstavlja fiksni oziroma razdeljeni strošek.
Največ informacij o svojih stroških boste dobili s primerjavo računov preteklih sezon in dejanske porabe. Tako boste hitreje ocenili, ali se vam bolj splača nekoliko prilagoditi temperaturo ali razmišljati o izboljšanju izolacije in ogrevalnega sistema.
