Motovilec je ena najodpornejših solatnic, zato ga ob prvih hladnih jutrih ni treba takoj pokriti. Tudi mlade rastline lahko prenesejo običajno jesensko ohladitev. Če pa se napovedujejo močnejša slana, več zaporednih mrzlih noči ali hladen veter, je smiselno visoko gredo zaščititi z vrtno kopreno.
Pri motovilcu, ki je šele vzklil, je trenutno najpomembneje, da se zemlja ne izsuši, da se na njej ne zadržuje voda in da imajo mlade rastline dovolj svetlobe. Koprena jim lahko pomaga ob neugodnem vremenu, ne bo pa povzročila hitre rasti, če so dnevi že prekratki in tla hladna.
Kaj narediti z motovilcem, ki je konec oktobra komaj vzklil?
Najprej ga pustimo pri miru. Mlade rastline imajo še plitev koreninski sistem in jih lahko s premočnim zalivanjem, okopavanjem ali prezgodnjim redčenjem hitro poškodujemo.
Temna in vlažna tla še ne pomenijo, da so premokra, saj je lahko takšna tudi barva kakovostnega substrata. Zato je najbolje, da vlažnost preverimo s prstom.
Če je zemlja približno centimeter ali dva pod površino še vlažna, zalivanje ni potrebno. Če je suha, jo nežno zalijemo z zalivalko z drobnim razpršilnikom.
Močan curek vode bi lahko izpral zemljo okoli kalčkov ali jih celo polegel. Ker je motovilec že vzklil, zdaj ne potrebuje dodatnega zastiranja s slamo ali listjem. Tak material bi lahko prekril drobne rastline in jim odvzel svetlobo.
Kdaj je smiselno uporabiti vrtno kopreno?
Motovilec dobro prenaša nizke temperature in lahko na prostem prezimi tudi v precej hladnih razmerah. Njegova odpornost pa je odvisna od sorte, razvitosti rastlin, vetra, trajanja mraza in vlažnosti tal.
Mlade rastline s komaj razvitima kličnima listoma so občutljivejše od že oblikovanih rozet.
Če je napovedana le kratkotrajna rahla slana, je motovilec praviloma ni treba posebej zaščititi. Ker so kalčki še zelo majhni, pa je koprena lahko smiselna dodatna zaščita, če pričakujemo več hladnih noči zapored.
Najbolj praktična rešitev je lahka bela vrtna koprena, ki prepušča svetlobo, zrak in del vode.
Postavimo lahko dva ali tri nizke loke in kopreno napnemo nad gredo. Robove pritrdimo, da jih veter ne dvigne.
Koprena tako ne leži neposredno na mladih rastlinah, med njo in zemljo pa ostane nekaj prostora.
Za običajno jesensko zaščito je primerna lahka koprena, na primer približno 17 g/m². Debelejša različica nudi nekoliko več zaščite pred mrazom, vendar prepušča manj svetlobe.
Pomembno je vedeti, da koprena ne deluje kot ogrevanje. Ob dolgotrajnem močnem mrazu se temperatura pod njo lahko približa zunanji temperaturi.
Ali naj bo motovilec pod kopreno ves november?
Ni nujno. Če je vreme milo, brez močnega vetra in izrazite slane, lahko motovilec raste tudi brez zaščite. Pravzaprav mu hladnejše jesensko vreme ustreza precej bolj kot poletna vročina.
Kopreno lahko namestimo predvsem za hladnejša obdobja. Če uporabljamo zračno vrtno kopreno, jo lahko med več zaporednimi mrzlimi dnevi pustimo nameščeno, vendar je treba rastline občasno pregledati.
Ko se vreme izboljša, jo lahko odstranimo oziroma odpremo in preverimo, ali je zemlja dovolj vlažna in ali se med rastlinami pojavljajo znaki gnitja. Če namesto koprene uporabimo prozorno plastično folijo, je prezračevanje še pomembnejše. Pod folijo se lahko ob sončnem vremenu temperatura hitro dvigne, vlaga pa začne kondenzirati.
Za motovilec na običajni domači visoki gredi je zato koprena praviloma preprostejša rešitev od zaprtega plastičnega tunela.
Ali bo motovilec do decembra že dovolj velik za solato?
To je odvisno predvsem od tega, kdaj je bil posejan in kako hitro so rastline vzklile.
Motovilec običajno potrebuje več tednov, da iz drobnih kalčkov razvije uporabne rozete. Pri jesenskih setvah je rast še posebej odvisna od temperature in dnevne svetlobe.
Če je konec oktobra šele v fazi prvih kličnih listov, je malo verjetno, da bomo v nekaj tednih dobili velik pridelek.
V novembru se bo rast zaradi kratkih dni postopoma upočasnila. Ob hladnem vremenu lahko rastline skoraj obstanejo, ne da bi zato propadle.
Veliko možnosti je, da bodo takšne rastline prezimile in nadaljevale rast ob prvih daljših, toplejših dnevih proti koncu zime.
Takrat lahko motovilec razmeroma hitro razvije nove liste. Če ga ne pobiramo prepozno, ga lahko uporabljamo še zgodaj spomladi, preden začne zaradi daljšanja dneva poganjati cvetna stebla.
Kako zaščititi mlad motovilec?
Najpomembnejši nasveti za oktober in november.
Motovilec dobro prenaša hladnejše vreme. Poskrbite za rahlo vlažno zemljo in dovolj svetlobe.
Kalčki rastejo zelo gosto: jih je treba razredčiti?
Bolj prazne vrstice na gredici niso nič nenavadnega. Semena pogosto ne vzklijejo povsem enakomerno, posamezne rastline pa se pojavijo zelo blizu skupaj.
Z redčenjem zdaj še počakajmo. Tako majhne rastline imajo občutljive korenine, zato lahko pri odstranjevanju ene poškodujemo več sosednjih.
Ko bodo razvile nekaj pravih listov, bomo lažje ocenili, kje je motovilec pregost. Takrat lahko odstranimo najšibkejše rastline in močnejšim pustimo več prostora. Kot praktično vodilo lahko pri vzgoji večjih rozet uporabimo približno pet centimetrov razmika med rastlinami. Ni pa nujno, da je razdalja povsod popolnoma enaka. Nekateri vrtnarji motovilec namenoma gojijo nekoliko gosteje in ga pobirajo v manjših šopih.
Posebnost visoke grede: zemlja se lahko hitreje ohladi
Visoka greda ima pri jesenski pridelavi nekaj prednosti. Ob sončnem vremenu se lahko zemlja v njej hitreje segreje, poleg tega je delo lažje, saj se ni treba toliko sklanjati.
Toda predvsem ob robovih je bolj izpostavljena hladnemu zraku. Zaradi tega lahko temperatura zemlje v daljših hladnih obdobjih hitreje pade. Tudi voda lahko iz visoke grede ob suhem vetru hitreje izhlapeva.
Zato je pri majhnem motovilcu koristno spremljati tako vlažnost kot vremensko napoved. Ob sončnih dnevih preverimo zemljo, pred napovedanim mrazom pa po potrebi namestimo zaščito.
Dodatno gnojenje zdaj praviloma ni potrebno. Motovilec ni posebej zahteven glede hranil in lahko uspešno raste v zemlji, ki je bila že pripravljena za predhodne vrtnine. Preveč gnojila v pozni jeseni ne bo nadomestilo pomanjkanja svetlobe.
Kaj bi naredili zdaj?
Najprej bi preverili vlažnost zemlje. Če je dovolj vlažna, ga ne bi dodatno zalivali. Ob napovedi več hladnih noči bi čez gredo namestili nizke loke in lahko vrtno kopreno. Ta bi mlade rastline zaščitila predvsem pred hladnim vetrom in deloma pred slano.
Posebej bi bili pozorni na radič ob robu grede. Ko bo motovilec nekoliko večji, je smiselno preveriti, ali mu večji listi radiča odvzemajo preveč svetlobe. Če je radič že primeren za obiranje, lahko nekaj njegovih zunanjih listov uporabimo in s tem nekoliko odpremo prostor.
Motovilca zdaj ne bi poskušali pospeševati z močnim gnojenjem ali pogostim zalivanjem.
Če bo november razmeroma mil, bodo kalčki še napredovali. Ob hladnejšem vremenu pa lahko ostanejo majhni in prezimijo.
Za domačega vrtnarja je to lahko povsem sprejemljiv rezultat. Namesto pozne jesenske solate bo dobil zgodnji spomladanski pridelek, ko bo na vrtu še razmeroma malo druge sveže zelenjave.
