Splošna plovba, eno najbolj prepoznavnih podjetij v zgodovini slovenskega pomorstva, je tudi uradno prenehala obstajati. Okrožno sodišče v Kopru je sprejelo sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in s tem zaključilo postopek redne likvidacije. Podjetje, ki je nekoč zaposlovalo več kot 1.600 ljudi in njegove ladje pošiljalo po vseh svetovnih morjih, je tako dokončno odšlo v zgodovino.
Novica ima prav danes, 22. oktobra 2026, poseben pomen. Splošna plovba je bila namreč ustanovljena 22. oktobra 1954, točno pred 72 leti. V dobrih sedmih desetletjih je iz skromnih začetkov zrasla v enega največjih ladjarjev nekdanje Jugoslavije, nato pa postopoma izgubila svoje ladje, zaposlene in nazadnje tudi pravni obstoj.
Podjetje, ki je imelo v svoji zgodovini kar 86 ladij
Splošna plovba je nastala v obdobju, ko je Slovenija začela razvijati sodobno pomorsko gospodarstvo. Že dan po ustanovitvi, 23. oktobra 1954, je podjetje kupilo svojo prvo prekooceansko ladjo Rog.
Ladja je bila dolga 134,6 metra, zgrajena leta 1944 in je lahko prevažala več kot 10.000 ton tovora. V letih 1955 in 1956 je opravila tudi plovbo okoli sveta. Potovanje je trajalo 150 dni, med katerimi je preplula približno 28.000 navtičnih milj.
V naslednjih desetletjih se je flota hitro širila. Splošna plovba je prevažala različne vrste tovora in vzpostavljala povezave med evropskimi pristanišči ter oddaljenimi deli sveta.
V celotni zgodovini je imela v svoji floti 86 ladij, čeprav seveda ne vseh hkrati. V šestdesetih letih je postala drugi največji ladjar v Jugoslaviji.
Konec sedemdesetih let je podjetje zaposlovalo že več kot 1.600 ljudi. Pomemben del zaposlenih so predstavljali pomorščaki, ki so na ladjah preživljali dolge mesece, pogosto daleč od doma.
Se še spomnite, kje so naše ladje?
Za starejše generacije Splošna plovba ni bila znana le po svojih ladjah, temveč tudi po njihovih imenih.
Številne so nosile imena slovenskih krajev in pokrajin. Med njimi so bile ladje Rog, Pohorje in Koper.
V spominu številnih poslušalcev so ostala tudi radijska obvestila o tem, kje po svetu plujejo slovenske ladje. Takšne informacije so bile posebno pomembne za družine pomorščakov, ki so bili pogosto več mesecev odsotni.
Ladje Splošne plovbe so predstavljale vidno povezavo med majhno Slovenijo in svetovnim pomorskim prometom. Podjetje je bilo hkrati eden pomembnejših delodajalcev v slovenski Istri.
Njegov razvoj je bil tesno povezan tudi z nastajanjem sodobnega slovenskega pristaniškega gospodarstva. Luka Koper je bila ustanovljena leta 1957, tri leta po Splošni plovbi.
Splošna plovba: 1954–2026
Od prve prekooceanske ladje do izbrisa podjetja. Kliknite leto in odkrijte najpomembnejše dogodke.
Ustanovitev Splošne plovbe
Podjetje je bilo ustanovljeno 22. oktobra 1954. Že naslednji dan je pridobilo svojo prvo prekooceansko ladjo Rog.
Obdobje velikega ladjarja
Splošna plovba se je razvila v pomembno jugoslovansko ladjarsko podjetje. Konec sedemdesetih let je zaposlovala več kot 1.600 ljudi.
Nemški večinski lastnik
Nemški ladjar Peter Döhle je postal večinski lastnik Splošne plovbe. V naslednjih letih se je lastniška struktura še spreminjala.
Prodaja ladje Pohorje
Podjetje je prodalo ladjo Pohorje, zadnjo v svoji floti s slovenskim imenom. Nekdanja velika flota se je postopoma zmanjševala.
Začetek redne likvidacije
29. julija 2025 se je na predlog nemškega lastnika začel postopek redne likvidacije Splošne plovbe.
Dokončen izbris podjetja
Okrožno sodišče v Kopru je sprejelo sklep o izbrisu Splošne plovbe iz sodnega registra. Tako se je končal njen pravni obstoj.
Številka 86 predstavlja ladje, ki jih je podjetje imelo v različnih obdobjih, ne velikosti flote v enem letu. Podatek o 72 letih je razlika med letoma ustanovitve in izbrisa.
Po osamosvojitvi so se začele težave
Po letu 1991 je Splošna plovba izgubila del nekdanjega jugoslovanskega gospodarskega zaledja. Spremenjene tržne razmere in finančne obveznosti so podjetje prisilile v prilagajanje poslovanja.
Leta 1995 je pri njegovem finančnem reševanju sodelovala država, ki je postala edina lastnica družbe.
V naslednjih letih je podjetje nadaljevalo poslovanje, leta 2004 pa je ob svoji 50-letnici doseglo tudi pomemben poslovni uspeh.
Toda sledile so lastniške spremembe. Nemški ladjar Peter Döhle je leta 2007 postal večinski lastnik Splošne plovbe, slovenska država pa je preostali četrtinski delež prodala leta 2012.
Poslovanje je pozneje zaznamovalo zmanjševanje flote. Med letoma 2013 in 2016 so prihodki skupine močno upadli, podjetje pa je imelo tudi velike izgube, povezane s prodajo ladij in zmanjševanjem njihove knjigovodske vrednosti.
Leta 2023 prodali še zadnjo ladjo Pohorje
Eden najbolj simboličnih trenutkov postopnega ugašanja Splošne plovbe je nastopil leta 2023, ko je podjetje prodalo ladjo Pohorje, zadnjo v svoji floti s slovenskim imenom.
Pred tem se je število ladij in zaposlenih že več let zmanjševalo. Leta 2022 so sledila tudi obsežnejša odpuščanja.
Sčasoma je podjetje ostalo brez nekdanje velike flote, prodajalo pa je tudi nepremičnine. Med premoženjem, ki je bilo prodano, sta bili poslovna stavba v Portorožu in vila San Marco.
Odločitev o redni likvidaciji je sledila 29. julija 2025. Sprejel jo je nemški lastnik Peter Döhle, nato pa se je začel predpisani postopek zaključevanja poslovanja.
Redna likvidacija sicer ni isto kot stečaj. Gre za postopek prenehanja družbe, v katerem se uredijo njene obveznosti, premoženje in druga odprta razmerja. Po zaključenem postopku lahko sledi izbris iz sodnega registra.
Ta zadnji korak je bil pri Splošni plovbi opravljen oktobra 2026. O sklepu koprskega sodišča so 15. oktobra poročali slovenski mediji.
Podjetja ni več, njegova zgodovina pa ostaja
Z izbrisom Splošne plovbe Slovenija ni izgubila vseh svojih pomorskih dejavnosti. Luka Koper, pristaniške storitve, pomorsko izobraževanje in številne druge dejavnosti ostajajo pomemben del gospodarstva.
Izginilo pa je podjetje, ki je desetletja predstavljalo slovenskega ladjarja na svetovnih morjih in bilo povezano z življenjem številnih pomorskih družin.
Del njegove zgodovine je še vedno dokumentiran v arhivskem projektu Sidra našega časa, kjer so zbrani podatki, fotografije in opisi ladij.
Med njimi je tudi zgodba prve prekooceanske ladje Rog, ki je le dan po ustanovitvi podjetja začela novo poglavje slovenskega pomorstva.
