Za pripravo dobrih sarm ni dovolj, da kupimo veliko in čvrsto zeljnato glavo. Pomembna je predvsem vrsta zelja, saj imajo nekatere sorte debelejše in trše liste, ki jih je tudi po kisanju težko zvijati. Druge imajo tanjše, prožnejše liste, iz katerih je sarme precej lažje pripraviti.
Pred nakupom zelja za sarme prodajalca vprašajte predvsem dvoje: katera sorta je na voljo in kdaj je bilo zelje pobrano. Če nameravate kisati cele glave, sta ti informaciji pomembnejši od njihove velikosti.
Sredi novembra je izbira še posebej aktualna. Številna gospodinjstva pripravljajo kislo zelje za zimo, cele glave pa so priljubljene predvsem za sarme, ki jih tradicionalno pripravljamo med božično-novoletnimi prazniki.
Katere sorte zelja so najboljše za sarme?
Pri izbiri je pomembno, da imajo zeljni listi dovolj prožno strukturo. Med zvijanjem se ne smejo hitro trgati, med daljšim kuhanjem pa morajo ostati dovolj čvrsti, da zadržijo nadev.
Med tradicionalnimi sortami, primernimi za kisanje, sta dobro poznani varaždinsko in ljubljansko zelje.
Varaždinsko zelje je priljubljeno tudi na Hrvaškem, kjer ga pogosto uporabljajo za pripravo sarm. Značilne so nekoliko sploščene glave in listi, ki so primerni za kisanje.
Ljubljansko zelje je tradicionalna sorta, dobro znana slovenskim pridelovalcem. Kmetijska svetovalna služba ga poleg varaždinskega in sorte emona uvršča med sorte, ki pri kisanju dajejo značilno rumenkasto obarvano zelje.
Na Hrvaškem za kisanje celih glav uporabljajo tudi ogulinsko zelje.
To pa ne pomeni, da so vse druge sorte neprimerne. Tudi med novejšimi sortami in hibridi najdemo takšne, ki se dobro kisajo. Razlike so predvsem v debelini listov, njihovi čvrstosti in sestavi.
Če sorte ne poznate, prodajalca preprosto vprašajte, ali je zelje primerno za kisanje celih glav oziroma za sarme. Izkušen pridelovalec običajno pozna značilnosti zelja, ki ga prodaja.

Zakaj je pomembno, kdaj je bilo zelje pobrano?
Drugo vprašanje se nanaša na svežino.
Zelje lahko v ustreznih hladnih in vlažnih razmerah hranimo več mesecev, vendar predolgo ali nepravilno skladiščenje vpliva na njegovo kakovost.
Glave lahko začnejo izgubljati vlago, listi pa postanejo manj sveži in prožni. Spremenijo se lahko tudi njihove lastnosti, pomembne za fermentacijo.
Pri kisanju imajo namreč pomembno vlogo naravni sladkorji v zelju, ki jih mlečnokislinske bakterije pretvarjajo v mlečno kislino. Tako nastane značilen kisel okus.
Zelje, ki je bilo dolgo shranjeno v neprimernih razmerah, lahko povzroča težave pri kisanju. Med drugim lahko nastanejo spremembe vonja, okusa in teksture.
Če imate možnost izbire, zato dajte prednost svežemu, zdravemu zelju iz preverjene pridelave.
Kako že na tržnici prepoznati dobro zeljno glavo?
Kakovost zelja lahko deloma ocenite tudi brez poznavanja sorte. Glavo primite v roke in jo rahlo stisnite. Biti mora čvrsta in kompaktna, ne pa mehka ali izrazito ohlapna.
Če primerjate dve približno enako veliki glavi, je težja pogosto bolj zbita in vsebuje več tesno razporejenih listov.
Toda pri zelju za sarme sama teža ni odločilna. Zelo čvrsta glava z debelimi listi je lahko manj uporabna kot nekoliko bolj ploščata glava s tanjšimi in prožnejšimi listi.
Poglejte tudi zunanje liste. Manjše praske in površinske poškodbe, ki nastanejo med pobiranjem ali prevozom, niso nujno težava. Drugače je, če opazite sluzaste dele, plesen, mehke gnijoče predele ali zaznate neprijeten vonj.
Takšnega zelja ne kupujte za kisanje.
Posebno pozornost namenite tudi kocenu. Če je videti močno izsušen ali poškodovan, preverite še stanje zunanjih listov in čvrstost cele glave.

Za sarme je pomembna tudi velikost listov
Pri navadnem kislem zelju, ki ga ribamo, oblika posameznih listov ni tako pomembna.
Pri sarmah je drugače. Potrebujemo dovolj velike liste, da lahko vanje zavijemo nadev iz mesa, riža in začimb. Premajhni listi otežijo pripravo, zelo debeli pa se lahko med zvijanjem lomijo. Zato so pogosto praktične srednje velike do večje glave z lepo razvitimi zunanjimi listi.
Pred kisanjem odstranimo poškodovane liste in po preverjenem postopku pripravimo cele glave za fermentacijo. Med kisanjem morajo ostati povsem potopljene v slanici, saj lahko zelenjava, izpostavljena zraku, začne plesneti oziroma se kvariti.
Pravilno kisanje običajno traja več tednov, odvisno od temperature, velikosti glav in uporabljenega postopka.
Če želite sarme pripraviti za silvestrovo ali novo leto, je zato sredina novembra še primeren čas za začetek, vendar ni dobro odlašati.
Pri naslednjem obisku tržnice se torej ne odločajte samo po velikosti ali ceni. Vprašajte po sorti, preverite svežino in si oglejte liste. Prav njihova kakovost bo odločala o tem, kako preprosto boste lahko pripravili sarme, ko bo zelje skisano.
